• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep III Cp 1099/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48565
    ZIZ člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris firme - delež - odlog izvršbe
    Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi

    ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno

    10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage)

    presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z

    določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka

    je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog

    izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le

    enkrat.

     
  • 42.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 43.
    VSL Sklep III Cp 1945/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48566
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka - smrt stranke
    Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

    pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

    dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

    položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

    podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

    nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

     
  • 44.
    VSL sklep II Cp 1996/2004
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL50930
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporoka - zakonito dedovanje
    Če je zapustnica v oporoki izrecno razpolagala le s pričakovano

    odškodnino za denacionalizirano nepremično premoženje, je sodišče

    naknadno vrnjeno nepremično premoženje v naravi pravilno razdelilo

    med zakonite dediče.

     
  • 45.
    VSL sodba II Cp 933/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50044
    ZOR člen 173, 177, 173, 177.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost
    Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

    nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

    zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

    Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

    na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

    križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

    ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

     
  • 46.
    VSL sodba I Cp 1201/04
    25.5.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51151
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    solidarna odgovornost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine
    Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine,

    odgovarjata zakonca nerazdelno. Vsak od njiju odgovarja upniku za

    celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče,

    vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.

     
  • 47.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 48.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 49.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 50.
    VSL sklep II Cp 1789/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50943
    ZOR člen 170, 199, 170, 199. ZZDej člen 47, 47/4, 47, 47/4.
    odgovornost za drugega
    Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožnikovo nesodelovanje

    pripomoglo k nastanku škode, sodba nima razlogov o odločilnih

    dejstvih. Tožnik je namreč zatrjeval, da ga pred operacijo zdravnica

    ni pregledala, ampak ga je pred anastezijo spraševala, kakšno

    operacijo bo imel in kakšno anastezijo naj mu da. Sodišče naj tudi

    upošteva, da gre za pogodbeno razmerje med zdravstveno ustanovo in

    pacientom, ki med drugim obsega tudi predhodno obveščenost pacienta o

    možnih metodah zdravljenja, posledicah in učinkih.

     
  • 51.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 52.
    VSL sklep I Cp 1352/2004
    25.5.2005
    sodne takse
    VSL50557
    ZST člen 32, 32/3, 32, 32/3. ZPP člen 168, 168.
    oprostitev plačila sodne takse
    Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost

    nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti

    plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim

    zneskom sodne takse.

     
  • 53.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 54.
    VSL sklep III Cp 578/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48558
    ZPP člen 5, 168, 168/3, 5, 168, 168/3.
    sodna taksa - oprostitev
    Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče skrbno

    presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega

    predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter

    premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani (5. odstavek

    168. člena ZPP). Pravno pomembne okoliščine za odločanje o predlogu

    za oprostitev plačila sodnih taks so v citirani določbi naštete le

    primeroma. Po oceni pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma,

    da mednje sodi tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnica v pritožbi,

    to je večje število izvršilnih zadev, v katerih je vložila ugovor

    tretjega in predlog za odlog izvršbe.

     
  • 55.
    VSL sklep I Kp 1616/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22655
    KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
    Ravnanja kolesarke tudi ni mogoče primerjati s peščevim prečkanjem

    ceste, kot je to storil izvedenec K. in kot to zatrjuje v obtožnem

    predlogu državni tožilec, ko obdolžencu očita preveliko hitrost in

    vožnjo po levem voznem pasu, ko je kolesarka pred prehodom za pešce

    prečkala cesto. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je

    kolesarka peljala v isti smeri kot obdolženec, bi morala peljati po

    cestišču, ter se pred nameravanim zavijanjem v levo prepričati, če to

    lahko varno stori tako, da bi najprej pogledala nazaj in šele, če bi

    ji oddaljenost obdolženčevega vozila to dopuščala, pravočasno in

    nedvoumno nakazala spremembo smeri vožnje z roko in se pomakniti

    proti sredini. Ker pa izvedeni dokazi ne potrjujejo, da bi ravnala

    tako, se nakazuje, da je kolesarka kršila dolžnostno ravnanje, ker je

    zapeljala čez cesto pred prehodom za pešce in se torej nakazuje, da

    je vzrok za nezgodo njena nepravilna vožnja. Takšno njeno

    protipredpisno ravnanje pa je lahko zmanjšalo možnost, da bi

    obdolženec pravočasno predvidel nevarnost. Zato bi bilo potrebno

    skrbneje pretehtati ali je ravnanje kolesarke za obdolženca

    predstavljalo presenečenje, kot se zagovarja tudi sam, oziroma bi

    sodišče moralo ugotoviti, v kolikšni meri je bilo takšno nepravilno

    ravnanje kolesarke glede na konkretne okoliščine za obdolženca

    predvidljivo.

     
  • 56.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 57.
    VSL sodba II Cp 1555/2005
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50201
    ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.
    nedopustnost izvršbe - pravica
    Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

    dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

    In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

    način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

    nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

    nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

    bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

    svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

    o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

    sodni deski.

     
  • 58.
    VSC sklep Kp 141/2005
    24.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01187
    KZ člen 217, 217/1, 234, 234a/1, 217, 217/1, 234, 234a/1. ZKP člen 169, 169/7, 169/10, 169, 169/7, 169/10.
    zahteva za preiskavo - zavrnitev - pristojnost okrožnega sodišča
    Če senat okrožnega sodišča pri odločanju o pomislekih preiskovalnega sodnika ugotovi, da ne gre za pravno predelitev, ki je navedena v zahtevi za preiskavo (poslovna goljufija po čl. 234 a KZ), se zavrne kot neutemeljena. Odločanje o tem, ali gre morda za drugo kaznivo dejanje (goljufija po 1. odst. 217. čl. KZ), za katero je pristojno okrajno sodišče, ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča.

     
  • 59.
    VSL sodba I Cpg 336/2004
    24.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06250
    ZOR člen 185, 186, 324, 939, 185, 186, 324, 939. ZZVZZ člen 12, 61, 62, 86, 92, 12, 61, 62, 86, 92.
    odškodninski zahtevek
    ZZVZZ povračilni zahtevek zdravstvenega zavoda (ali zavarovalnice -

    glej 62. člen citiranega zakona) ureja drugače, kot ureja odškodnino

    za premoženjsko škodo, izraženo v denarju, za neposrednega

    oškodovanca po Zakonu o obligacijskih razmerjih v poglavju o

    povračilu gmotne škode (185. člen in nadaljnji). Pritožba zmotno

    meni, da sta tožnici vstopili v pravice svojih zavarovancev, pri

    čemer se očitno sklicuje na določilo 1. odstavka 939. člena ZOR in

    186. člena ZOR. Tožnici, katerih odškodninske zahtevke specialno

    ureja zakon, ki ga je uporabilo tudi prvostopno sodišče, sta proti

    toženi stranki uveljavili svoja odškodninska zahtevka (glej 2.

    odstavek 92. člena citiranega zakona) in je vprašanje zamude treba

    presojati po določbah ZOR o dolžniški zamudi in ne po določbah ZOR,

    ki se nanašajo na uveljavljanje odškodnine po obligacijskopravnih

    določilih.

     
  • 60.
    VSC sodba Kp 135/2005
    24.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01115
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
    ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
    Če sodišče prve stopnje ni opravilo soočenja med pričami glede posameznih neskladnih okoliščin, in ni dokazno ocenilo spremembe v izpovedbah posameznih prič glede nebistvenih okoliščin, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka niti po 11. tč. 1. odst. 371. čl. niti po 2. odst. 371. čl. ZKP.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>