• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cpg 1077/2003
    26.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05657
    ZOR člen 623, 623/1, 623, 623/1. ZDDV člen 40.
    cena opravljenih del
    Prvostopno sodišče pravilno izpostavlja kot odločilno, da sta pravdni

    stranki v pogodbi oziroma aneksu k njej izrecno dogovorili, da v ceni

    minute 131,00 SIT ni vključen 19% DDV. In ker sta dogovorili kot

    osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o

    ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na

    skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to pavilno ugotavlja

    prvostopno sodišče. Prav dejstvo, da pogodba govori o neto ceni in

    neto prihodku, kaže, da sta pravdni stranki določili delitveno

    razmerje z namenom, da se vsaki od njiju zagotovi takšen sorazmeren

    neto delež, kot je dogovorjen.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cpg 117/2005
    26.5.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05747
    ZPPSL člen 93, 93/2, 93, 93/2.
    predujem
    Iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o naložitvi plačila predujma v

    znesku 300.000,00 SIT pravnomočen (sklep z dne 29.3.2005, l. št. 14).

    Zaradi učinkov pravnomočnosti tega sklepa pritožnik ne more uspeti s

    trditvami o previsokem predujmu v pritožbi proti sklepu o zavrženju

    predloga zaradi opustitve plačila predujma.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 253/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03176
    ZDR člen 7, 7/2, 109, 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18-13, 18, 18-13.
    odpoved - odpravnina - kolektivna pogodba
    Sodišče je tožnici ob redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga

    pravilno odmerilo odpravnino skladno z določilom 13. točke 18.

    člena KP za kmetijsko in živilsko industrijo v višini polovice

    bruto plače za vsako dopolnjeno leto dela, kar je več kot znaša

    odpravnina po določbah 109. člena ZDR. KP lahko glede na 2.

    odstavek 7. člena ZDR določa pravice, ki so za delavca ugodnejše,

    kot jih določa zakon, pri čemer je komisija za razlago kolektivne

    pogodbe izrecno ugotovila, da citirane določbe panožne KP o

    določitvi višine odporavnine še veljajo tudi po uveljavitvi

    novega ZDR.

     
  • 24.
    VSL sodba II Cp 2010/2004
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50928
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2, 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2.
    višina odškodnine - stroški postopka - uspeh v pravdi
    Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter

    zmanjšanje življenjskih aktivnosti v obsegu, kot ga je ugotovilo

    sodišče prve stopnje, terjajo glede na obstoječo sodno prakso

    prisoditev višje odškodnine, kot jo je prisodilo sodišče prve

    stopnje.

    V primeru, ko tožena stranka plača nesporni del odškodnine po

    vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi (kar

    je pomembno za odločitev o povrnitvi stroškov) upošteva tudi ta

    plačani znesek, odtlej pa le tožnikov končni uspeh.

     
  • 25.
    VSL sodba I Kp 1737/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22654
    KZ člen 197, 197/1, 197, 197/1.
    omogočanje uživanja mamil
    Pritožbena navedba, da iz konkretnega dela opisa za kaznivo dejanje

    pod točko 1 ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ker

    očitek, da je obtoženi H. "presul" mamilo, še ne pomeni, da ji je

    "dal" mamilo, ni utemeljena. Obtoženi je bil spoznan za krivega

    poskusa kaznivega dejanja po I. odst. 197. člena KZ v zvezi z 22.

    členom KZ, ki ga stori tisti, ki drugemu poskusi dati mamilo, da ga

    uživa. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je

    obtoženi U. H. z večjega kosa papirja na manjšega že presul 0,1 g

    heroina, pri čemer je ta papir H. sama držala v roki, kar jasno

    konkretizira zakonski znak "poskusil dati". Poleg tega pa je potrebno

    poudariti, da abstraktni in konkretni del opisa kaznivega dejanja

    predstavljata celoto, zato pri tem ni potrebno, da se določeni znaki

    ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraknem

    delu, kot je znak "dati" pri kaznivem dejanju po I. odst. 197. člena

    KZ.

     
  • 26.
    VSL sodba II Cp 933/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50044
    ZOR člen 173, 177, 173, 177.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost
    Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

    nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

    zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

    Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

    na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

    križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

    ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

     
  • 27.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 28.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 29.
    VSL sodba I Cp 1259/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50667
    ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.
    izvedensko mnenje
    Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

    oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

    navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

    le relativno procesno kršitev.

     
  • 30.
    VSL sklep II Cp 130/2004
    25.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50223
     
    zemljiška knjiga
    O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige

    sodišče ne odloča s sklepom.

     
  • 31.
    VSL sodba II Cp 1860/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50196
    ZPP člen 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456, 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456.
    spor majhne vrednosti
    Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih

    pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v

    tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku

    8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema

    odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge

    tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v

    zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti

    stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene

    posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek,

    ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne

    listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče

    stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke)

    pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem

    sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v

    pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v

    kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz

    morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.

     
  • 32.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 33.
    VSL sodba II Cp 1555/2005
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50201
    ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.
    nedopustnost izvršbe - pravica
    Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

    dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

    In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

    način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

    nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

    nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

    bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

    svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

    o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

    sodni deski.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cp 1229/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50597
    ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.
    poroštvo - razlaga pogodbe
    Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

    je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

    obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

    zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

    ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

    določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

    odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

     
  • 35.
    VSL sodba II Cp 1551/2004
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50194
    ZZK člen 44, 45, 44, 45.
    zaznamba spora
    Zaznamba spora, vpisana v zemljiški knjigi pred zemljiškoknjižno

    izvedbo pogodbe, ki je bila sklenjena pred ali po vpisu zaznambe

    spora, ima za posledico, da sodba učinkuje tudi proti kasnejšemu

    pridobitelju zemljiškoknjižne pravice.

     
  • 36.
    VSL sodba I Cp 1201/04
    25.5.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51151
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    solidarna odgovornost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine
    Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine,

    odgovarjata zakonca nerazdelno. Vsak od njiju odgovarja upniku za

    celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče,

    vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 164/2005
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50922
    ZPP člen 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3.
    dokaz z izvedencem - pravdni stroški - založitev predujma - povrnitev pravdnih stroškov
    Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec

    izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena

    ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju,

    se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če

    pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih

    izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih

    zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

    ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto -

    enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem

    zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške

    izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve

    in morebitne dopolnitve.

     
  • 38.
    VSL sklep II Cp 1996/2004
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL50930
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporoka - zakonito dedovanje
    Če je zapustnica v oporoki izrecno razpolagala le s pričakovano

    odškodnino za denacionalizirano nepremično premoženje, je sodišče

    naknadno vrnjeno nepremično premoženje v naravi pravilno razdelilo

    med zakonite dediče.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 40.
    VSL sklep III Cp 2529/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48553
    ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.
    ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo
    S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

    se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

    trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

    predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

    tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

    verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

    dokazujejo v pravdi.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>