21.

VDS sklep Psp 262/2005

26.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO

VDS03649

ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1b, 5, 5, 4/1b, 4/1, 4.

pogoj - zamudna sodba - socialni spor

V socialnih sporih, v katerih se odloča o pravicah iz socialnega

zavarovanja (ne pa samo o denarnih zahtevkih, kot n.pr. o vrnitvi

sredstev ali odškodnini) ne gre za zahtevek, s katerim bi obe

stranki lahko razpolagali (3. odst. 3. člena ZPP), zato ni mogoča

zamudna sodba.

V tovrstnih socialnih sporih materialno-pravni predpisi ne

predpostavljajo svobodne volje strank pri vstopanju v medsebojne

odnose. Odnosi med strankami nastanejo po zakonu samem, torej

brez volje strank, saj je pokojninsko in invalidsko zavarovanje

obvezno, saj tako določa ZPIZ-1. Ta v 5. členu zlasti poudarja

specifiko pravic iz obveznega zavarovanja, kamor po 4. členu

sodijo tudi pravice iz invalidskega zavarovanja (1. odst. b, člen

4) s tem, ko določa, da so te pravice neodtujljive osebne

pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in jih tudi ne

podedovati. Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo (razen

dospelih neplačanih zneskov denarnih prejemkov) ter jih ni mogoče

odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa

ta zakon. Zavarovancem ne daje pravic iz pokojninskega in

invalidskega zavarovanja zavod, pač pa so določene z zakonom.

Zato se zavarovanec in zavod ne moreta dogovoriti ne o manjšem,

ne o večjem obsegu pravic od zakonsko določenih na področju

obveznega (kot tudi prostovoljnega) zavarovanja. Zavod je le

nosilec obveznega zavarovanja (10. člen). Zato je zavod pristojen

samo za ugotavljanje, ali zavarovanec za uveljavitev zakonsko

določene pravice izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Pri

pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

ne gre za lastna sredstva zavoda. Ta jih le zbira in razdeljuje v

okviru materialno-pravnih zakonskih določb. Zato je

dispozitivnost v socialnih sporih omejena le na tožnike -

zavarovance (vložitev tožbe, sprememba zahtevka, umik tožbe).

Tožencu (zavodu) noben predpis ne dovoljuje pripoznanja ali

poravnave glede zahtevka za priznanje pravice, za katerega ni

dejanske in materialne pravne podlage. Če bi toženec tak zahtevek

pripoznal ali se o njem želel poravnati, sodišče njegovega

razpolaganja tudi po ZPP ne bi smelo priznati, saj bi

nasprotovalo prisilnim predpisom (3. odst. 3. člena). V primeru,

ko zavarovanec - tožnik zahteva priznanje določene pravice iz

obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni podlage

za izdajo sodbe na podlagi 318. člena ZPP, bodisi ugoditvene,

bodisi zavrnilne, že zato, ker gre za zahtevek, s katerim stranka

- konkretno toženec, ne more razpolagati. Le izhajajoč iz prej

obrazložene pravne narave oz. javno pravne narave pravic iz

obveznega invalidskega zavarovanja (in narave posledičnih

invalidskih dajatev) ter s tem prisilno pravne narave materialno-

pravnega predpisa, je mogoče pravilno interpretirati in uporabiti

posamezna, med seboj navidezno celo izključujoča se procesno

pravna pravila iz ZDSS-1, ki po eni strani ponovno vpeljuje

načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, po drugi pa

načelo pospešitve postopka, s tem ko v 28. členu ureja pravne

posledice izostanka stranke s prvega naroka za glavno obravnavo.

 

23.

VSL sklep I Cpg 386/2003

26.5.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL06234

ZOR člen 445, 445. ZPP člen 226, 226/2, 226, 226/2.

cesija - odstop terjatve - dokaz - listina

Ker je cesija zgolj personalna sprememba terjatve, je tudi za

tovrstne dogovore (glede uporabe prava in pristojnosti sodišča)

smiselno uporabljivo določilo 437. člena ZOR, po katerem preidejo na

prevzemnika terjatve tudi stranske pravice, saj gre za dogovore, ki

so tesno povezani s terjatvijo. Listine, ki jim ni priložen zahtevani

prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče oceniti, zato sodbe, ki temelji

na takšni listini, ni mogoče preizkusiti.

 

25.

VSL sklep III Cp 2529/04

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48553

ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.

ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo

S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

dokazujejo v pravdi.

 

27.

VSL sklep I Cp 1229/2005

25.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50597

ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.

poroštvo - razlaga pogodbe

Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

 

29.

VSL sklep II Cp 2460/2005

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50945

ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.

začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

 

31.

VSL sodba I Cp 1259/2004

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50667

ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.

izvedensko mnenje

Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

le relativno procesno kršitev.

 

33.

VSL sklep III Cp 1856/04

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48556

ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.

izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik

Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

 

35.

VSL sklep II Cp 130/2004

25.5.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50223

 

zemljiška knjiga

O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige

sodišče ne odloča s sklepom.

 

37.

VSL Sklep III Cp 1945/2005

25.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48566

ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.

nadaljevanje postopka - smrt stranke

Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

 

39.

VSL Sklep III Cp 1865/2005

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL48567

ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.

izvršilni postopek - prekinitev izvršbe - izbris firme - nadaljevanje izvršbe

Vprašanja glede pasivnosti družbenika in s tem povezanim prehodom

obveznosti izbrisane družbe na družbenika so vsebinska vprašanja, ki

se obravnavajo v okviru ugovornega postopka, saj je od njih odvisna

utemeljenost predloga za izvršbo. O teh vprašanjih zato sodišče ne

more odločati v okviru odločanja o čisto procesnem vprašanju

nadaljevanja izvršbe z družbeniki izbrisane gospodarske družbe.