• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sodba Pdp 1401/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03212
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/5, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok
    Najkasneje z dnem, ko je tožnik prenehal z delom, je nastal

    razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega

    razloga. Ker tožena stranka pogodbe o zaposlitvi ni

    odpovedala v rokih iz 5. odst. 88. člena ZDR, ampak šele po

    9-ih mesecih od kršitve obveznosti, odpoved ni zakonita.

     
  • 22.
    VDS sklep Pdp 359/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03175
    ZDR člen 88, 88/5, 88, 88/5.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - rok
    Rok za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga po 5.

    odstavku 88. člena ZDR je pričel teči z dnem, ko je tožena

    stranka ugotovila, da tožnici niti drug delodajalec, h kateremu

    je bila ta začasno prerazporejena, ne more več zagotavljati dela,

    ne pa z dnem uveljavitve ZDR, t.j. 1.1.2003.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 253/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03176
    ZDR člen 7, 7/2, 109, 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18-13, 18, 18-13.
    odpoved - odpravnina - kolektivna pogodba
    Sodišče je tožnici ob redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga

    pravilno odmerilo odpravnino skladno z določilom 13. točke 18.

    člena KP za kmetijsko in živilsko industrijo v višini polovice

    bruto plače za vsako dopolnjeno leto dela, kar je več kot znaša

    odpravnina po določbah 109. člena ZDR. KP lahko glede na 2.

    odstavek 7. člena ZDR določa pravice, ki so za delavca ugodnejše,

    kot jih določa zakon, pri čemer je komisija za razlago kolektivne

    pogodbe izrecno ugotovila, da citirane določbe panožne KP o

    določitvi višine odporavnine še veljajo tudi po uveljavitvi

    novega ZDR.

     
  • 24.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 25.
    VSL sodba in sklep II Cp 468/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50038
    ZPP člen 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2, 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2. OZ člen 374, 376, 376/1, 388, 374, 376, 376/1, 388.
    zamudne obresti - kdaj nastanejo akcesornost obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - pomanjkljiva tožba - poprava tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Toženci niso dolžniki glavničnega zneska in zato tudi niso dolžni

    tožeči stranki plačati znesek zamudnih obresti, ki nastanejo z glavno

    terjatvijo kot objektivna posledica zamude s plačilom glavnega

    zneska.

    Po določbi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga čim upnik vloži tožbo

    pred sodiščem. To pa pomeni, da tudi če pomanjkljivo sestavljena

    tožba terja njeno popravo, to ne odloži pretrganja zastaranja na

    kasnejši trenutek, ko tožeča stranka v skladu s pozivom sodišča tožbo

    popravi.

     
  • 26.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 27.
    VSL Sklep III Cp 1945/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48566
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka - smrt stranke
    Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

    pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

    dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

    položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

    podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

    nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

     
  • 28.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cp 1452/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48571
    URS člen 22, 22. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    varstvo pravic - ustavitev izvršbe
    Tudi v izvršilnem postopku velja načelo kontradiktornosti postopka,

    zato mora sodišče, ki prejme vlogo dolžnikovega dolžnika, iz katere

    izhaja, da naj bi bila dolžnikova obveznost v celoti poravnana, le-to

    pred odločitvijo vročiti upniku v odgovor.

     
  • 30.
    VSL sklep III Cp 2129/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48562
    ZPP člen 5, 169, 169/3, 5, 169, 169/3.
    oprostitev plačila sodne takse
    Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, mora na zahtevo sodišča

    predložiti tudi dokazila o premoženjskem stanju svojega zakonca, ne

    glede na to, ali je to sodišču znano iz drugih postopkov.

     
  • 31.
    VSL sklep II Cp 2319/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50224
    ZOR člen 371, 371. ZD člen 220, 224, 220, 224. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - pogoj - dedovanje - pravnomočen sklep o dedovanju - zahtevek - zastaralni rok
    V konkretnem primeru ni izkazana verjetnost tožbenega zahtevka na

    izstavitev zemljiškoknjižne listine. Sodišče je namreč vezano na

    pravnomočni sklep o dedovanju, tožeča stranka pa ne zatrjuje nobenega

    od obnovitvenih razlogov v smislu 224. člena ZD in tudi ne gre za

    nobenega v ZD naštetih primerov, v katerih je mogoče doseči spremembo

    pravnomočnega sklepa o dedovanju (kasneje najdena oporoka, novi

    dedič). Zahtevek za realizacijo dogovora med dediči pa je zastaral,

    ko je potekel splošni zastaralni rok.

     
  • 32.
    VSL sklep II Cp 164/2005
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50922
    ZPP člen 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3.
    dokaz z izvedencem - pravdni stroški - založitev predujma - povrnitev pravdnih stroškov
    Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec

    izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena

    ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju,

    se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če

    pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih

    izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih

    zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

    ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto -

    enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem

    zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške

    izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve

    in morebitne dopolnitve.

     
  • 33.
    VSL sklep I Cp 1229/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50597
    ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.
    poroštvo - razlaga pogodbe
    Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

    je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

    obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

    zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

    ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

    določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

    odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

     
  • 34.
    VSL sodba II Cp 1551/2004
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50194
    ZZK člen 44, 45, 44, 45.
    zaznamba spora
    Zaznamba spora, vpisana v zemljiški knjigi pred zemljiškoknjižno

    izvedbo pogodbe, ki je bila sklenjena pred ali po vpisu zaznambe

    spora, ima za posledico, da sodba učinkuje tudi proti kasnejšemu

    pridobitelju zemljiškoknjižne pravice.

     
  • 35.
    VSL sodba I Cp 336/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50360
    ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6.
    taksa - dejstva - zastaranje
    Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja

    predstavljata Odlok o odstranjevanju odpadkov v Občini Tržič in

    Uredba o taksi za obremenjevanje vode, iz katerih izhaja, da je

    tožeča stranka upravičena uporabnikom zaračunavati strošek odvoda

    odpadkov in republiško takso za obremenjevanje vode (glej zlasti 6.

    odstavek 7. člena novelirane Uredbe).

     
  • 36.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 37.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 38.
    VSL sodba II Cp 1555/2005
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50201
    ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.
    nedopustnost izvršbe - pravica
    Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

    dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

    In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

    način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

    nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

    nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

    bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

    svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

    o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

    sodni deski.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 1996/2004
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL50930
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporoka - zakonito dedovanje
    Če je zapustnica v oporoki izrecno razpolagala le s pričakovano

    odškodnino za denacionalizirano nepremično premoženje, je sodišče

    naknadno vrnjeno nepremično premoženje v naravi pravilno razdelilo

    med zakonite dediče.

     
  • 40.
    VSL sodba II Cp 933/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50044
    ZOR člen 173, 177, 173, 177.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost
    Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

    nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

    zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

    Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

    na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

    križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

    ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>