SPZ ne pozna več posesti pravice. Kadar je motena "posest pravice", je možno varstvo soposesti parcele, soposest pa se je izvrševala npr. z vožnjami, ali drugimi dejanji.
Starševstvo vsebuje pravico do stikov, vendar je to tudi pravica otroka. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi, da otrok ohrani občutek čustvene navezave in pripadnosti tudi z drugim od staršev, da se prepreči odtujitev otroka. Zato sta oba starša zavezana k ustreznemu (obojestranskemu, pozitivnemu) obnašanju pri uresničevanju pravice do stikov.
Sklep o izvršbi se zaznamuje pri vseh tistih poslovnih prostorih, na katere je bila izvršba dovoljena. Morebitno neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim bo moral pritožnik urediti izven tega postopka.
Kupoprodajna pogodba ni vrednostni papir, zato zanjo ne velja postopek amortizacije. Kupoprodajne pogodbe ni mogoče razveljaviti, zato ker je ta izgubljena.
Če priča na glavni obravnavi pokaže na obdolženca kot osebo, s katero je imela osebni stik pri storitvi kaznivega dejanja, kar izhaja tudi iz drugih dokazov,ne gre za formalno prepoznavo po 242. čl. ZKP, ker ta ni bila potrebna, saj to dejstvo ni bilo sporno. Zato takšna prepoznava ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP.
Če je sodišče 1. stopnje začelo postopek za preklic pogojne obsodbe po uradni dolžnosti, ko je bil oškodovanec še mladoleten, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP, ker je kljub oškodovančevi kasnejši polnoletnosti poslovalo z njegovo materjo kot zakonsko zastopnico, čeprav je to zastopanje z oškodovančevo polnoletnostjo prenehalo. Po 2. odst. 506. čl. ZKP sodnik ni vezan na nobeno dokazno prepoved. Zato se v preklicnem postopku lahko uporabi kot dokaz tudi izjava oškodovančeve matere, da obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. To dejstvo tudi sicer ni bilo sporno.