• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSC sklep Cp 722/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01112
    ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZustS člen 44, 44. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
    procesna predpostavka - sodna taksa - uporaba zakona
    Že zaradi odpadle pravne podlage to je I. odst. 8. čl. ZST, razveljavljenega z ustavno odločbo U-I-32/02, ob dejstvu, da o pritožbi še ni bilo odločeno, ustavitev ugovornega postopka zaradi neplačila sodne takse ni možna.

     
  • 242.
    VSK sodba I Cp 237/2004
    5.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01062
    ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1.
    zastaranje odškodninskega zahtevka
    Do škodnega dogodka je prišlo, ko je tožena stranka tožnikovo zahtevo za objavo zahvale, ki jo je vložil 29.07.1997, zavrnila. Zavrnitev zahteve je tožniku povzročila psihično neugodje, ki je podlaga njegovemu odškodninskemu zahtevku za duševne bolečine. Zastaranje začne teči, ko oškodovanec zve za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Po mnenju pritožbenega sodišča glede na okoliščine tožnikovega primera ni dvoma, da je za škodo zvedel neposredno po zavrnitvi zahteve za objavo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je za obseg škode zvedel šele iz odločbe Upravnega sodišča RS, pa je zmotno. Ta odločba je samo potrdila, da je prišlo do kršitve pravice do objave, na obseg tožnikovih duševnih bolečin pa ni mogla imeti nobenega vpliva.

     
  • 243.
    VSL sklep I Kp 581/2005
    5.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22649
    ZKP člen 277, 277/I, 277/I-4, 437, 277, 277/I, 277/I-4, 437.
    zavrženje obtožnega predloga
    Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi državne tožilke, ki je

    sicer ob uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve

    dejanskega stanja pravilno ugotovila, da je okrajno sodišče kot

    sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo obtožni predlog, ki očita

    obdolžencu storitev kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 221/II in I

    KZ. Pri tem se je neutemeljeno oprlo na določilo čl. 437 ZKP v zvezi

    s 4. tč. I. odst. 277. čl. ZKP, ker naj bi opravljenih preiskovalnih

    dejanjih ne bilo zbrano dovolj dokazov, da naj bi obdolženec storil

    očitano kaznivo dejanje. Utemeljenost suma je bila namreč že

    preizkušena v ugovornem postopku pred okrožnim sodiščem, pred katerim

    je bila zoper obdolženca in soobdolženca celo opravljena glavna

    obravnava, vendar je to sodišče nato zoper obdolženca postopek

    izločilo in ga po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno

    in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču. Kot je razvidno iz

    razlogov izpodbijanega sklepa, pa je slednje brez razpisane glavne

    obravnave in na njej izvedenih dokazov ocenilo zagovor obdolženca in

    izpoved zaslišane priče ter ne da bi njune nasprotujoče trditve

    preverilo z medsebojnim soočenjem in izvedlo ostale predlagane

    dokaze, zaključilo, da obdolžencu storitev kaznivega dejanja ni

    dokazana. Takšno odločitev pa bi lahko sprejelo le po izvedenem

    dokaznem postopku na glavni obravnavi.

     
  • 244.
    VSL sklep III Cp 852/2005
    5.5.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49749
    ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    prisilna poravnava - prenehanje terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
    Dolžnik, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, se na to

    dejstvo v sodnem spisu z upnikom ni bil dolžan sklicevati. Pač pa

    učinkujejo materialnopravne posledice sklepa o potrditvi prisilne

    poravnave tudi na upnikovo terjatev, čeprav se upnik postopka

    prisilne poravnave ni udeležil.

     
  • 245.
    VSL sklep I Cp 1118/04
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50393
    ZPP člen 157, 157.
    stroški postopka
    Oba pogoja iz 157. člena ZPP - da toženec ni dal povoda za tožbo in

    da je pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni

    obravnavi, še preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari -

    morata biti podana kumulativno, da je toženec upravičen do povračila

    svojih pravdnih stroškov.

     
  • 246.
    VDS sodba Pdp 316/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03187
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - subjektivni rok
    Tožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved PZ (kršitev po

    2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR - neopravičeni izostanki)

    podati v roku 15 dni (2. odstavek 110. člena ZDR) od njenega

    zagovora. Zaradi prekoračitve navedenega roka je sodišče prve

    stopnje pravilno razveljavilo podano izredno odpoved PZ.

     
  • 247.
    VDS sodba Pdp 1611/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03178
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    rok - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi je začel teči, ko se

    je stranka seznanila s tožnikovim zagovorom, objektivni pa z

    dnem, ko je bila kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

    delovnega razmerja storjena. Ker je od kršitve preteklo že več

    kot leto dni, je tožena stranka zamudila objektivni rok za podajo

    izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR, zato je

    izredna odpoved nezakonita.

     
  • 248.
    VSL sklep IV Cp 2004/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50717
    ZIZ člen 34, 34/3, 56, 34, 34/3, 56. Sodni red člen 300, 300/4, 300, 300/4.
    izvršba - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
    Obe izvršilni zadevi, ne glede na njuno "tehnično" ločitev, je treba

    obravnavati kot celoto. Vsak predlog (torej predlog za izvršbo in

    predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom) se

    sicer vpiše v I vpisnik kot samostojna zadeva v skladu z zahtevo 4.

    odst. 300. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 - 138/04),

    kar pa na zaključek o potrebi po celotnem oziroma celovitem

    obravnavanju ne more vplivati. Izvršilni postopek je sestavljen iz

    dveh delov, dovolilnega in izvršilnega. Prva faza se začne s

    predlogom za izvršbo, konča pa s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

    Druga faza izvršilnega postopka je njen izvršilni del, v katerem se

    opravijo izvršilna dejanja, neposredno potrebna za opravo izvršbe.

     
  • 249.
    VDS sodba Pdp 668/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03221
    ZDR člen 109, 109/2, 109, 109/2.
    delovno razmerje - odpravnina - izračun
    Ker je delavcu delovno razmerje prenehalo po novem ZDR -

    2002, je pri odmeri odpravnine potrebno upoštevati 2. odst.

    109. člena ZDR-2002 in ne določb panožne kolektivne pogodbe.

    Novi ZDR je uvedel nov koncept delovnega razmerja in ji na

    novo uredil odpravnino, zato pri odmeri višine odpravnine ni

    mogoče uporabiti določil panožne kolektivne pogodbe, saj ta

    temeljijo na prej veljavnem ZDR-90.

     
  • 250.
    VSC sklep Cp 760/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01114
    ZIZ člen 40, 40/III, 40, 40/III.
    predlog za izvršbo - verodostojna listina - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika
    Kadar je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem sredstev na dolžnikovem računu pri OPP upnik ni dolžan navesti teh podatkov, temveč jih izvršilno sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pribavi po uradni dolžnosti.

     
  • 251.
    VSL sklep II Cp 1928/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50175
    ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do spremembe tožbe in iz sodbe

    tudi ni razvidno, v kakšnem obsegu je tožbeni zahtevek zavrnjen.

     
  • 252.
    VSL sklep III Cp 2163/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48546
    ZIZ člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
    neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
    Upnik lahko v roku enega leta od dneva prvega rubeža izvršitelju

    neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Rubež, ki ni bil

    opravljen, ker vstop ni bil mogoč, ni rubež v smislu 1. odstavka 88.

    člena ZIZ.

     
  • 253.
    VSL sklep IV Cp 2132/2005
    5.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50722
    ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 73, 73/1, 73, 73/1. ZPPreb člen 8, 8/7, 8, 8/7.
    pristojnost slovenskega sodišča - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - stalno prebivališče v RS
    Načelo perpetuacije foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za

    mednarodno pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi

    pričel teči z vložitvijo tožbe, je odločilno, ali je imel mladoletni

    otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Ob vložitvi tožbe pa

    vse do izbrisa iz registra stalnega prebivališča na podlagi dokončne

    odločbe je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris

    namreč ne učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe

    o izbrisu posameznika iz registra prebivalstva.

     
  • 254.
    VDS sklep Pdp 616/2005
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03192
    ZDR člen 204, 204/1, 204, 204/1.
    delovno razmerje za določen čas - sodno varstvo
    ZDR ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva v primerih, če

    delavec takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi za določen čas

    zahteva ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen

    čas in ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas,

    ne zahteva pa ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi oz. drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe (ker

    PZ še ni prenehala). Delavec mora takšen zahtevek vložiti najprej

    pri delodajalcu, v skladu s 1. in 2. odst. 204. čl. ZDR, in šele

    potem zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

     
  • 255.
    VSL Sklep I Cpg 338/2005
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05620
    ZPP člen 105, 105.
    sedež - odprava pomanjkljivosti
    V tožbi je tožeča stranka najprej za sedež konkretizirano navedla, da

    se nahaja na območju Združenih držav Amerike (USA) in sicer v New

    Yorku. V vlogi z dne 3.2.2005 pa je tožeča stranka navedla zgolj

    oznako P.O. Box 696, ki naj bi verjetno predstavljal številko

    poštnega predala, ter navedbo kraja Nashua in kratico N.H. z dodano

    karakteristično številko 03061-0696. Tožeča stranka v pritožbi

    zatrjuje, da naj bi tovrstna opredelitev določno označevala, da ima

    tožena stranka sedež na območju države New Hampshire v ZDA. S

    takšnimi trditvami se pritožbeno sodišče ne strinja. Tožeča stranka

    namreč zatrjuje, da naj bi v ZDA kratica N.H. nedvoumno izkazovala,

    da gre za oznako države New Hampshire. S tem v zvezi pa je potrebno

    ugotoviti, da tožeča stranke pri novi opredelitvi sedeža tožene

    stranke v vlogi z dne 3.2.2005 sploh ni opredelila, da naj bi se

    sedež tožene stranke nahajal na območju Združenih držav Amerike. Ob

    takšni pomanjkljivosti se tožeča stranke torej neupravičeno sklicuje

    na uporabe kratice omenjene zvezne države v Združenih državah

    Amerike.

     
  • 256.
    VSL sklep II Cp 2100/2004
    4.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL49977
    ZNP člen 131, 139, 131, 139. ZENDMPE člen 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1, 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1. SPZ člen 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4, 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4.
    ureditev meje - pravni interes - javno dobro - določitev meje - pravica
    Ker v obravnavanem primeru predlagateljica zatrjuje mejo med parcelo,

    ki v naravi predstavlja pot in je javno dobro, in sosednjimi

    parcelami, tej meji pa pritožnika oporekata, med udeleženci obstoji

    spor o meji. V primeru spora ima vsak od lastnikov zemljišč, med

    katerimi je meja sporna pravni interes za sodno ureditev meje, torej

    tudi predlagateljica. Logična posledica pravila, da se v nepravdnem

    postopku določi meja, ki je sporna, je nadaljnji sklep, da se določi

    meja med sosednjimi zemljišči le v tistem delu, v katerem je sporna,

    ne pa tudi v preostalem. Glede na to, da se po določbi 44. člena SPZ

    lastninska pravica na javnem dobru ne more pridobiti s

    priposestvovanjem, katerega sta posredno uveljavljala toženca s

    trditvami o uživanju spornega mejnega prostora, je sodišče prve

    stopnje pravilno štelo, da dokazana močnejša pravica predlagateljice,

    ki je uveljavljala mejo javnega dobra po katastru. Ureditev meje po

    kriteriju zadnje mirne posesti pa glede na pojasnjen vrstni red

    kriterijev urejanja meje ne pride v poštev.

     
  • 257.
    VSL sodba II Cp 487/2005
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50913
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2.
    objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti
    V konkretnem primeru predstavlja nevarno stvar brusilka, težja in

    precej velika, stara nad 10 let, katero je oškodovancu izpulilo iz

    leve roke, jo zasukalo in je brusilni kolut oškodovancu prerezal

    zapestje leve roke.

    Tožena stranka bi morala substancirano zatrjevati in dokazati

    konkretna tožnikova ravnanja pri zagonu brusilke, ki bi kazala na

    oškodovančevo nepredvidljivo in nepreprečljivo nepazljivost ali

    nestrokovnost pri uporabi orodja pri čemer je izhodišče objektivno in

    abstraktno (v konkretnem primeru merilo posebej skrbnega strokovnjaka

    - ker gre za razmerje usposobljenega delavca s profesionalnim

    orodjem), da bi se lahko oprostila odgovornosti na podlagi 2.

    odstavka 177. člena ZOR.

     
  • 258.
    VSL sklep III Cp 2178/2004
    4.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48519
    ZIZ člen 212, 226, 226/2, 226/4, 226/5, 212, 226, 226/2, 226/4, 226/5. OZ člen 269, 269.
    sodni penali
    Z analogno uporabo 4. in 5. odstavka 226. člena ZIZ se omeji skupna

    višina zagroženih sodnih penalov, pri odmeri dnevnega zneska pa se

    upošteva pomen dejanja in druge okoliščine primera.

     
  • 259.
    VSL sklep III Cp 1862/2005
    4.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48538
    ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/1, 379/2, 372, 372/1, 379, 379/1, 379/2.
    zastaranje - obresti
    Zamudne obresti so občasna terjatev.

     
  • 260.
    VSL sklep III Cp 1981/2005
    4.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50745
    ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20, 20/2, 20/3.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivost notarskega zapisa
    Če izvršljivost notarskega zapisa izhaja že iz njegove vsebine, enako

    tudi zapadlost, posebni postopki po 3. odst. 20. čl. ZIZ za

    potrjevanje teh dejstev niso potrebni.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>