• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 14
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL sklep I Cpg 1030/2003
    6.5.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05287
    ZPPSL člen 137, 137/2, 137/2-1, 142, 142/3, 163, 163/2, 163/2-1, 137, 137/2, 137/2-1, 142, 142/3, 163, 163/2, 163/2-1.
    prijava terjatve
    Upniki, katerih terjatve do stečajnega dolžnika so nastale do začetka

    stečajnega postopka, lahko dosežejo poplačilo svojih terjatev samo v

    stečajnem postopku, na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni

    razdelitvi.

     
  • 222.
    VSL sodba II Cp 1092/2004
    6.5.2005
    denacionalizacija
    VSL50007
    ZDen člen 20, 20/1, 27, 27/1, 72, 72/2, 20, 20/1, 27, 27/1, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 3, 10, 2, 3, 10.
    denacionalizacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - odškodnina za neuporabo denacionalizacijskega premoženja
    Zavezanec za plačilo morebitnih odškodnin po drugem odstavku 72.

    člena ZDen zaradi neuporabe kmetijskih zemljišč je Sklad kmetijskih

    zemljišč in gozdov RS, ne pa tudi Republika Slovenija.

     
  • 223.
    VDS sodba Pdp 1308/2004
    6.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03033
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/5, 97, 97/1, 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/5, 97, 97/1.
    odpoved - dokazovanje - rok - odpovedni rok
    Obstoj ekonomskih razlogov za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

    se lahko dokazuje tudi z listinami in pričami in ne zgolj z

    izvedencem ekonomske stroke.

    30 dnevni subjektivni rok za odpoved PZ iz 5. odstavka 88. člena ZDR

    ni pričel teči z dnem, ko je tožena stranka sindikat in svet delavcev

    obvestila, da bo zmanjšala število zaposlenih, saj tega dne tožena

    stranka še ni vedela, da bo PZ odpovedala ravno tožniku. Ta rok je

    začel teči šele, ko je tožena stranka s sklepom določila, za koliko

    delavcev se na posameznih delovnih mesti zmanjša število izvajalcev.

    Ker pri toženi stranki ni šlo za t.i. kolektivni odpust, ta ni bila

    dolžna predhodno oblikovati kriterijev za določitev presežnih

    delavcev.

    Če pride do uvedbe stečaja nad pravno osebo, pri kateri je bil

    delavec predhodno zaposlen, ni podana kontinuiteta delovnega razmerja

    med zaposlitvami pri prejšnjem delodajalcu in toženo stranko, zato

    delavcu delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu, ki je zaradi stečaja

    prenehal obstajati, ni mogoče upoštevati pri določitvi minimalnega

    odpovednega roka. Sodna praksa je že pred uveljavitvijo novega

    ZDR/2002 priznavala kontinuiteto delovnega razmerja le v primeru

    statusnih sprememb oz. prevzema na delo v drugo organizacijo oz. k

    drugemu delodajalcu, ne pa tudi v primerih, kadar je delavcu pri

    prvem delodajalcu prenehalo delovno rzmerje po samem zakonu zaradi

    uvedbe stečaja, nato pa se je na novo zaposlil pri novem delodajalcu.

     
  • 224.
    VSL sodba I Cpg 1157/2003
    6.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL06231
    ZPPSL člen 117, 117/2, 117, 117/2. ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.
    nova dejstva - pobot - stečaj
    Čim je torej prvostopno sodišče preložilo narok, zato, da bi tožeča

    stranka lahko odgovorila na vlogo tožene stranke, je strankam odprlo

    možnost navajanja novih dejstev, ki se navezujejo na dejstva iz

    prejšnjih vlog in možnost predlaganja novih dokazov, vse do

    naslednjega naroka za glavno obravnavo oziroma pod pogojem iz 2.

    odstavka 286. člena ZPP, vse do zaključka glavne obravnave.

    Zgolj dejstvo, da tožena stranka svoje terjatve v stečajnem postopku

    nad tožečo stranko ni prijavila, še ne pomeni, da je terjatev

    izgubila, saj ZPPSL v 2. odstavku 117. člena celo sam določa, da se

    terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka stečajnega postopka

    pobotati in veljajo za pobotane, ne prijavijo v stečajno maso. Takšen

    pobot torej učinkuje po samem zakonu, posebna pobotna izjava pa ni

    potrebna, kot to pravilno ugotavlja prvostopno sodišče.

     
  • 225.
    VDS sodba Pdp 1611/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03178
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    rok - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi je začel teči, ko se

    je stranka seznanila s tožnikovim zagovorom, objektivni pa z

    dnem, ko je bila kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

    delovnega razmerja storjena. Ker je od kršitve preteklo že več

    kot leto dni, je tožena stranka zamudila objektivni rok za podajo

    izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR, zato je

    izredna odpoved nezakonita.

     
  • 226.
    VSL sklep III Cp 2163/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48546
    ZIZ člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
    neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
    Upnik lahko v roku enega leta od dneva prvega rubeža izvršitelju

    neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Rubež, ki ni bil

    opravljen, ker vstop ni bil mogoč, ni rubež v smislu 1. odstavka 88.

    člena ZIZ.

     
  • 227.
    VSC sodba Cp 1944/2003
    5.5.2005
    civilno procesno pravo - pogodbeno pravo
    VSC1120
    ZOR člen 277, 557, 813-826, 277, 557, 813-826.
    posojilo - pogodba o posredovanju - dokazna ocena
    Obveznost posrednika pri pogodbi o posredovanju je le iskanje priložnosti za sklenitev določene pogodbe, opozoriti nanjo naročitelja, posredovati pri pogajanjih in si prizadevati, da pride do sklenitve pogodb.

     
  • 228.
    VSL sodba I Cpg 61/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05626
    ZPP člen 286, 286/1, 313, 313/2, 286, 286/1, 313, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 299, 299/1.
    pravočasnost pravnega sredstva
    Tožena stranka je pravočasnost pripravljalne vloge z dne 24.1.2003

    utemeljevala s sklicevanjem na težave z računovodjo, zaradi katerih

    ni uspela pravočasno predložiti listin v spis. Ob tem, da tožena

    stranka v utemeljitvi navedenih razlogov ni ponudila trditev, iz

    katerih bi izhajalo kdaj je tožena stranka knjigovodske listine, ki

    jih je predložila s citirano pripravljalno vlogo, pridobila, ter ob

    dejstvu, da se tožena stranka v času do zaključka prvega naroka za

    glavno obravnavo na tovrstne okoliščine ni sklicevala, je tudi po

    mnenju pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopnega sodišča,

    ko je tovrstne razloge štelo za neprepričljive, v posledici česar pri

    svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo trditev in dokazov, ki jih je

    tožena stranka ponudila v navedeni pripravljalni vlogi. Zakonske

    zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Odločitev

    o stroških postopka predstavlja odločitev sodišča o denarnem zahtevku

    pravdne stranke, ki jo naloži v plačilo nasprotni stranki.

    Predpostavka za pričetek teka zamudnih obresti od denarnih obveznosti

    je torej zamuda, ki nastopi, če dolžnik ne izpolni obveznosti v roku,

    ki je določen za izpolnitev (1. odst. 299. čl. Obligacijskega

    zakonika). Ker je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odst. 313. čl.

    ZPP določilo izpolnitveni rok 15 dni, tožena stranka torej glede

    navedene denarne obveznosti ne more priti v zamudo pred iztekom

    navedenega paricijskega roka.

     
  • 229.
    VDS sodba Pdp 668/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03221
    ZDR člen 109, 109/2, 109, 109/2.
    delovno razmerje - odpravnina - izračun
    Ker je delavcu delovno razmerje prenehalo po novem ZDR -

    2002, je pri odmeri odpravnine potrebno upoštevati 2. odst.

    109. člena ZDR-2002 in ne določb panožne kolektivne pogodbe.

    Novi ZDR je uvedel nov koncept delovnega razmerja in ji na

    novo uredil odpravnino, zato pri odmeri višine odpravnine ni

    mogoče uporabiti določil panožne kolektivne pogodbe, saj ta

    temeljijo na prej veljavnem ZDR-90.

     
  • 230.
    VSL sklep II Cp 1928/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50175
    ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do spremembe tožbe in iz sodbe

    tudi ni razvidno, v kakšnem obsegu je tožbeni zahtevek zavrnjen.

     
  • 231.
    VSC sklep Cp 760/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01114
    ZIZ člen 40, 40/III, 40, 40/III.
    predlog za izvršbo - verodostojna listina - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika
    Kadar je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem sredstev na dolžnikovem računu pri OPP upnik ni dolžan navesti teh podatkov, temveč jih izvršilno sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pribavi po uradni dolžnosti.

     
  • 232.
    VSL sklep I Cpg 9/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05548
    ZPP člen 455, 455.
    sodba na podlagi odpovedi
    Iz drugopisa vloge tožeče stranke z dne 29.5.2003, katera je

    priložena k pritožbi, pa je razvidno, da je nova pooblaščenka tožeče

    stranke Š.N. dne 30.5.2003 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani

    priglasila pooblastilo za zastopanje tožeče stranke v tem postopku,

    saj je navedena vloga opremljena s prejemnim žigom navedenega

    sodišča. Vloga tožeče stranke vsebuje potrebne podatke iz 2. odstavka

    105. člena ZPP, med drugim navedbe upnika in dolžnika, sporni

    predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Iz popisa spisa ni

    razvidno, da bi bile stranke v času vložitve navedenega predloga

    tožeče stranke obveščene o pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v

    Ljubljani z dne 27.1.2003, s katerim je bil sklep o izvršbi

    razveljavljen v dovolilnem delu in zadeva odstopljena v reševanje

    Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tožeča stranka je tako priglasitev

    pooblastila pravilno naslovila na naslov Okrajnega sodišča v

    Ljubljani, pred katerim je tekel postopek izvršbe na podlagi

    verodostojne listine. Zgolj nepravilna navedba opravilne številke na

    citirani vlogi, glede na opravilno številko pod katero je Okrajno

    sodišče v Ljubljani vodilo sporno zadevo, pa ne more imeti za

    posledico neupoštevnosti same vloge tožeče stranke.

     
  • 233.
    VSL sklep III Cp 852/2005
    5.5.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49749
    ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    prisilna poravnava - prenehanje terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
    Dolžnik, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, se na to

    dejstvo v sodnem spisu z upnikom ni bil dolžan sklicevati. Pač pa

    učinkujejo materialnopravne posledice sklepa o potrditvi prisilne

    poravnave tudi na upnikovo terjatev, čeprav se upnik postopka

    prisilne poravnave ni udeležil.

     
  • 234.
    VSL sodba I Cp 1273/2004
    5.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50561
    ZD člen 115, 115.
    izročilna pogodba - preklic izročitve
    Okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, ne morejo biti razlog

    za njeno razveljavitev. Tožnik, ki se v tožbi ni skliceval na

    morebitne napake pri sklenitvi izročilne pogodbe, ampak je toženki

    očitana velika nehvaležnost in neizpolnitev prevzetih pogodbenih

    obveznosti, ne more zahtevati razveljavitve izročilne pogodbe, ampak

    jo ima pravico preklicati in zahtevati vrnitev izročenega ali

    prisilno izpolnitev pogodbene obveznosti.

     
  • 235.
    VDS sklep Pdp 616/2005
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03192
    ZDR člen 204, 204/1, 204, 204/1.
    delovno razmerje za določen čas - sodno varstvo
    ZDR ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva v primerih, če

    delavec takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi za določen čas

    zahteva ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen

    čas in ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas,

    ne zahteva pa ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi oz. drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe (ker

    PZ še ni prenehala). Delavec mora takšen zahtevek vložiti najprej

    pri delodajalcu, v skladu s 1. in 2. odst. 204. čl. ZDR, in šele

    potem zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

     
  • 236.
    VDS sklep Pdp 580/2005
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03184
    ZPP člen 105 a, 105 a.
    umik tožbe - potrdilo o plačilu sodne takse
    Ker tožnica tožbi tudi po dodatnem pozivu ni predložila dokaza o

    plačilu sodne takse, pri čemer je bila opozorjena, da bo sodišče

    štelo pritožbo za umaknjeno, če dokazila o plačilu sodne takse ne

    predloži, je sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena.

     
  • 237.
    VSL sklep I Cp 904/05
    5.5.2005
    stvarno pravo
    VSL51132
    SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - samopomoč
    Soposestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno

    moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Tožnik pred motilnim dejanjem

    posesti toženke ni motil in je pravilen zaključek sodišča prve

    stopnje, da toženka ni izkazala elementov za dovoljeno samopomoč v

    smislu 31. člena SPZ.

     
  • 238.
    VSK sodba in sklep I Cpg 150/2004
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01105
    ZOR člen 52, 52.
    pogodba
    Posledica nedopustnega nagiba je lahko le takšna, kot je posledica nedopustne podlage, torej ničnost pogodbe (52. čl. ZOR). Pravne neučinkovitosti kot posebnega razloga za neveljavnost pogodbe ZOR ne ureja, ampak ga ureja le v povezavi s specifičnimi situacijami (primer: izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj).

     
  • 239.
    VSL sklep II Cp 647/2004
    5.5.2005
    denacionalizacija
    VSL50942
    ZNP člen 35, 35/4, 37, 104, 35, 35/4, 37, 104. ZPP člen 161, 161.
    denacionalizacija - stroški postopka
    Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške

    denacionalizacijskega postopka po določbi 104. čl. ZNP. Če je

    udeležencev več, pa ti niso solidarno odgovorni za izpolnitev glavne

    obveznosti, sosporniki stroške krijejo po enakih delih, razen, če gre

    za precejšnjo razliko pri njihovem deležu na spornem predmetu, kajti

    tedaj stroške nosijo po deležu udeležbe na glavni sporni stvari

    (smiselna uporaba določb 161. čl. ZPP).

     
  • 240.
    VSL sklep IV Cp 2004/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50717
    ZIZ člen 34, 34/3, 56, 34, 34/3, 56. Sodni red člen 300, 300/4, 300, 300/4.
    izvršba - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
    Obe izvršilni zadevi, ne glede na njuno "tehnično" ločitev, je treba

    obravnavati kot celoto. Vsak predlog (torej predlog za izvršbo in

    predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom) se

    sicer vpiše v I vpisnik kot samostojna zadeva v skladu z zahtevo 4.

    odst. 300. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 - 138/04),

    kar pa na zaključek o potrebi po celotnem oziroma celovitem

    obravnavanju ne more vplivati. Izvršilni postopek je sestavljen iz

    dveh delov, dovolilnega in izvršilnega. Prva faza se začne s

    predlogom za izvršbo, konča pa s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

    Druga faza izvršilnega postopka je njen izvršilni del, v katerem se

    opravijo izvršilna dejanja, neposredno potrebna za opravo izvršbe.

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 14
  • >
  • >>