• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 14
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL sklep III Cp 1274/2005
    6.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL50720
    ZST člen 4, 4/2-1, 4/2-2, 18, 18/1, 18/2, 4, 4/2-1, 4/2-2, 18, 18/1, 18/2. ZIZ člen 15, 44, 44/1, 15, 44, 44/1. ZPP člen 26, 26/4, 39, 26, 26/4, 39.
    ugovor zoper sklep - pritožba - sklep o predlogu - odlog izvršbe - sodna taksa - vrednost spornega predmeta
    Ne glede na to, da se ugovor nanaša le na sredstvo izvršbe, se sodna

    taksa odmeri glede na vrednost zahtevka, tj. denarne terjatve, ki se

    izterjuje. Sredstvo izvršbe je sestavni del sklepa o izvršbi, ZST pa

    za odmero sodne takse ne loči primerov, ko dolžnik ugovarja bodisi

    izterjavi terjatve bodisi le sredstvu izvršbe.

     
  • 222.
    VSL sklep III Cp 1656/2005
    6.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48525
    ZIZ člen 64, 64.
    ugovor tretjega
    Tretji lahko vloži ugovor do konca izvršilnega postopka, praviloma

    takrat, ko se izvršba še opravlja. V konkretni zadevi rubež po

    podatkih v spisu še ni bil opravljen, zato je ugovor tretjega

    preuranjen. Mogoče je sicer ugovor tretjega vložiti po izdaji sklepa

    o izvršbi še pred opravo rubeža, vendar takrat, ko je v sklepu o

    izvršbi naveden predmet, nad katerim ima tretji pravico, ki

    preprečuje izvršbo.

     
  • 223.
    VSL sklep I Cpg 1385/2003
    6.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05572
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 354, 354/1, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 354, 354/1.
    prekinitev postopka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Z nastopom pravnih posledic stečajnega postopka nad pravdno stranko,

    je postopek po zakonu samem prekinjen. S tem ko je sodišle opravilo

    prvi narok za glavno obravnavo med prekinitvijo postopka, je bila

    storjena relativna bistvena določb pravdnega postopka iz 2. odst.

    207. člena ZPP, kar pa je vplivalo na prvilnost in zakonitost

    izpodbijane odločbe, saj je bilo toženi stranki onemogočanje

    navajanje dejstev in predlaganje dokazov na prvem naroku za glavno

    obravnavo.

     
  • 224.
    VSL sodba II Cp 1754/2004
    6.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL49988
    ZD člen 32, 32/1, 32, 32/1. ZPP člen 243, 243.
    izločitev dela zapuščine - izvedenec
    konkretnem primeru je bilo treba ugotoviti ne le

    obseg tožnikovih vlaganj, temveč tudi kakšen alikvotni del

    zapustnikovega premoženja predstavljajo tožnikova vlaganja. Za

    ugotovitev alikvotnega dela pa je tudi po ugotovitvi obsega vseh

    vlaganj treba izvesti dokaz z izvedencem, saj je za ugotovitev teh

    dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.

     
  • 225.
    VSL sklep I Cp 1118/04
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50393
    ZPP člen 157, 157.
    stroški postopka
    Oba pogoja iz 157. člena ZPP - da toženec ni dal povoda za tožbo in

    da je pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni

    obravnavi, še preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari -

    morata biti podana kumulativno, da je toženec upravičen do povračila

    svojih pravdnih stroškov.

     
  • 226.
    VSL sklep II Cp 1928/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50175
    ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do spremembe tožbe in iz sodbe

    tudi ni razvidno, v kakšnem obsegu je tožbeni zahtevek zavrnjen.

     
  • 227.
    VSL sklep I Cpg 9/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05548
    ZPP člen 455, 455.
    sodba na podlagi odpovedi
    Iz drugopisa vloge tožeče stranke z dne 29.5.2003, katera je

    priložena k pritožbi, pa je razvidno, da je nova pooblaščenka tožeče

    stranke Š.N. dne 30.5.2003 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani

    priglasila pooblastilo za zastopanje tožeče stranke v tem postopku,

    saj je navedena vloga opremljena s prejemnim žigom navedenega

    sodišča. Vloga tožeče stranke vsebuje potrebne podatke iz 2. odstavka

    105. člena ZPP, med drugim navedbe upnika in dolžnika, sporni

    predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Iz popisa spisa ni

    razvidno, da bi bile stranke v času vložitve navedenega predloga

    tožeče stranke obveščene o pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v

    Ljubljani z dne 27.1.2003, s katerim je bil sklep o izvršbi

    razveljavljen v dovolilnem delu in zadeva odstopljena v reševanje

    Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tožeča stranka je tako priglasitev

    pooblastila pravilno naslovila na naslov Okrajnega sodišča v

    Ljubljani, pred katerim je tekel postopek izvršbe na podlagi

    verodostojne listine. Zgolj nepravilna navedba opravilne številke na

    citirani vlogi, glede na opravilno številko pod katero je Okrajno

    sodišče v Ljubljani vodilo sporno zadevo, pa ne more imeti za

    posledico neupoštevnosti same vloge tožeče stranke.

     
  • 228.
    VSL sklep I Cp 904/05
    5.5.2005
    stvarno pravo
    VSL51132
    SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - samopomoč
    Soposestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno

    moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Tožnik pred motilnim dejanjem

    posesti toženke ni motil in je pravilen zaključek sodišča prve

    stopnje, da toženka ni izkazala elementov za dovoljeno samopomoč v

    smislu 31. člena SPZ.

     
  • 229.
    VDS sklep Pdp 616/2005
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03192
    ZDR člen 204, 204/1, 204, 204/1.
    delovno razmerje za določen čas - sodno varstvo
    ZDR ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva v primerih, če

    delavec takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi za določen čas

    zahteva ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen

    čas in ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas,

    ne zahteva pa ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi oz. drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe (ker

    PZ še ni prenehala). Delavec mora takšen zahtevek vložiti najprej

    pri delodajalcu, v skladu s 1. in 2. odst. 204. čl. ZDR, in šele

    potem zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

     
  • 230.
    VSL sodba I Kp 1717/2004
    5.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22648
    URS člen 36, 36. ZKP člen 215, 215/VI, 215, 215/VI.
    preiskava
    Osebnega avtomobila Renault 19 ni mogoče šteti za stanovanje oziroma

    za drug tuj prostor po 36. členu Ustave Republike Slovenije. Za

    stanovanje oziroma drug tuj prostor bi bilo mogoče šteti samo posebej

    prirejeno prevozno sredstvo, ki se uporablja tudi kot stanovanje.

    Določbe VI. odst. 215. člena ZKP o hišni preiskavi pa se uporabljajo

    le za preiskavo skritih prostorov v prevoznem sredstvu.

     
  • 231.
    VDS sodba Pdp 1611/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03178
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    rok - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi je začel teči, ko se

    je stranka seznanila s tožnikovim zagovorom, objektivni pa z

    dnem, ko je bila kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

    delovnega razmerja storjena. Ker je od kršitve preteklo že več

    kot leto dni, je tožena stranka zamudila objektivni rok za podajo

    izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR, zato je

    izredna odpoved nezakonita.

     
  • 232.
    VDS sklep Pdp 938/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03181
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    bolniški stalež - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Za podajo izredne odpovedi PZ iz razloga po 6. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR ne zadostuje zgolj ugotovitev, da se tožnica

    določenega dne ni nahajala v kraju svojega prebivališča, ampak je

    potrebno ugotoviti, ali je s svojim ravnanjem kršila navodila

    pristojnega zdravnika. Če ji je lečeči zdravnik - psihiater

    zaradi depresivnega stanja svetoval gibanje in aktivno

    vključevanje v okolico, zakonit razlog za izredno odpoved PZ ne

    more biti zgolj v tem, da je tožnica odpotovala iz kraja bivanja.

     
  • 233.
    VSL sklep II Cp 647/2004
    5.5.2005
    denacionalizacija
    VSL50942
    ZNP člen 35, 35/4, 37, 104, 35, 35/4, 37, 104. ZPP člen 161, 161.
    denacionalizacija - stroški postopka
    Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške

    denacionalizacijskega postopka po določbi 104. čl. ZNP. Če je

    udeležencev več, pa ti niso solidarno odgovorni za izpolnitev glavne

    obveznosti, sosporniki stroške krijejo po enakih delih, razen, če gre

    za precejšnjo razliko pri njihovem deležu na spornem predmetu, kajti

    tedaj stroške nosijo po deležu udeležbe na glavni sporni stvari

    (smiselna uporaba določb 161. čl. ZPP).

     
  • 234.
    VSL sklep IV Cp 2004/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50717
    ZIZ člen 34, 34/3, 56, 34, 34/3, 56. Sodni red člen 300, 300/4, 300, 300/4.
    izvršba - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
    Obe izvršilni zadevi, ne glede na njuno "tehnično" ločitev, je treba

    obravnavati kot celoto. Vsak predlog (torej predlog za izvršbo in

    predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom) se

    sicer vpiše v I vpisnik kot samostojna zadeva v skladu z zahtevo 4.

    odst. 300. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 - 138/04),

    kar pa na zaključek o potrebi po celotnem oziroma celovitem

    obravnavanju ne more vplivati. Izvršilni postopek je sestavljen iz

    dveh delov, dovolilnega in izvršilnega. Prva faza se začne s

    predlogom za izvršbo, konča pa s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

    Druga faza izvršilnega postopka je njen izvršilni del, v katerem se

    opravijo izvršilna dejanja, neposredno potrebna za opravo izvršbe.

     
  • 235.
    VSK sodba in sklep I Cpg 150/2004
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01105
    ZOR člen 52, 52.
    pogodba
    Posledica nedopustnega nagiba je lahko le takšna, kot je posledica nedopustne podlage, torej ničnost pogodbe (52. čl. ZOR). Pravne neučinkovitosti kot posebnega razloga za neveljavnost pogodbe ZOR ne ureja, ampak ga ureja le v povezavi s specifičnimi situacijami (primer: izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj).

     
  • 236.
    VSC sklep Cp 722/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01112
    ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZustS člen 44, 44. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
    procesna predpostavka - sodna taksa - uporaba zakona
    Že zaradi odpadle pravne podlage to je I. odst. 8. čl. ZST, razveljavljenega z ustavno odločbo U-I-32/02, ob dejstvu, da o pritožbi še ni bilo odločeno, ustavitev ugovornega postopka zaradi neplačila sodne takse ni možna.

     
  • 237.
    VDS sodba Pdp 316/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03187
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - subjektivni rok
    Tožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved PZ (kršitev po

    2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR - neopravičeni izostanki)

    podati v roku 15 dni (2. odstavek 110. člena ZDR) od njenega

    zagovora. Zaradi prekoračitve navedenega roka je sodišče prve

    stopnje pravilno razveljavilo podano izredno odpoved PZ.

     
  • 238.
    VSL sklep I Kp 581/2005
    5.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22649
    ZKP člen 277, 277/I, 277/I-4, 437, 277, 277/I, 277/I-4, 437.
    zavrženje obtožnega predloga
    Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi državne tožilke, ki je

    sicer ob uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve

    dejanskega stanja pravilno ugotovila, da je okrajno sodišče kot

    sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo obtožni predlog, ki očita

    obdolžencu storitev kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 221/II in I

    KZ. Pri tem se je neutemeljeno oprlo na določilo čl. 437 ZKP v zvezi

    s 4. tč. I. odst. 277. čl. ZKP, ker naj bi opravljenih preiskovalnih

    dejanjih ne bilo zbrano dovolj dokazov, da naj bi obdolženec storil

    očitano kaznivo dejanje. Utemeljenost suma je bila namreč že

    preizkušena v ugovornem postopku pred okrožnim sodiščem, pred katerim

    je bila zoper obdolženca in soobdolženca celo opravljena glavna

    obravnava, vendar je to sodišče nato zoper obdolženca postopek

    izločilo in ga po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno

    in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču. Kot je razvidno iz

    razlogov izpodbijanega sklepa, pa je slednje brez razpisane glavne

    obravnave in na njej izvedenih dokazov ocenilo zagovor obdolženca in

    izpoved zaslišane priče ter ne da bi njune nasprotujoče trditve

    preverilo z medsebojnim soočenjem in izvedlo ostale predlagane

    dokaze, zaključilo, da obdolžencu storitev kaznivega dejanja ni

    dokazana. Takšno odločitev pa bi lahko sprejelo le po izvedenem

    dokaznem postopku na glavni obravnavi.

     
  • 239.
    VSK sodba I Cp 237/2004
    5.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01062
    ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1.
    zastaranje odškodninskega zahtevka
    Do škodnega dogodka je prišlo, ko je tožena stranka tožnikovo zahtevo za objavo zahvale, ki jo je vložil 29.07.1997, zavrnila. Zavrnitev zahteve je tožniku povzročila psihično neugodje, ki je podlaga njegovemu odškodninskemu zahtevku za duševne bolečine. Zastaranje začne teči, ko oškodovanec zve za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Po mnenju pritožbenega sodišča glede na okoliščine tožnikovega primera ni dvoma, da je za škodo zvedel neposredno po zavrnitvi zahteve za objavo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je za obseg škode zvedel šele iz odločbe Upravnega sodišča RS, pa je zmotno. Ta odločba je samo potrdila, da je prišlo do kršitve pravice do objave, na obseg tožnikovih duševnih bolečin pa ni mogla imeti nobenega vpliva.

     
  • 240.
    VSL sklep I Cp 1492/05
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51119
    ZOR člen 371, 1106, 1109, 371, 1106, 1109. ZZT člen 14, 14.
    zastaranje terjatve - poslovodstvo brez naročila
    Vlaganje sredstev v solastno hišo, kadar so ti izdatki nujni ali pa v

    očitno korist solastnikom hiše s strani enega izmed njih, je posel,

    ki je deloma tuj in za ta posel, kolikor se nanaša na drugega

    gospodarja, veljajo pravila o gestijskem zahtevku. Povečanje

    vrednosti solastninskega deleža solastnika, ki ni vlagal, pomeni

    očitno korist zanj. Za terjatve, ki izvirajo iz nujne ali koristne

    gestije, velja splošni zastaralni rok. Ker je nastalo obligacijsko

    razmerje med strankama v danem primeru že pred uveljavitvijo Zakona o

    obligacijskih razmerjih, se uporabljajo določbe Zakona o zastaranju

    terjatev in sicer 14. člen, po katerem znaša potrebni čas za

    zastaranje 10 let za razliko od ZOR, po katerem znaša le 5 let.

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 14
  • >
  • >>