• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50918
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe
    Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

    lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

    individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

    obligacijske zahtevke.

    Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

    ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

    prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

     
  • 182.
    VSL sklep III Cp 1471/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48523
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

    upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

     
  • 183.
    VSL sklep II Cp 1947/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50193
    ZZK člen 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246, 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246. ZPP člen 108, 108.
    pomanjkljiva vloga - vknjižba lastninske pravice
    Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na

    zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

    16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine

    po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da

    vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

     
  • 184.
    VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50919
    ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

    zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

    od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

    nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

    ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

    stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

    česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

    operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

    doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

    na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

    trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

    specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

    fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

    mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

    bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

    bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

    tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

    bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

    bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

    in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

    meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

    400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

    številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

    ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

    oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

    odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

    gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

    gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

    vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

    stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

    stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

    desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

    groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

    dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

    prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

    zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

    prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

    ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

    hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

    izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

    delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

    da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

    kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

    naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

    11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

    pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

    kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

    poškodbo ta dela sama opravila.

     
  • 185.
    VSL sodba I Cp 512/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50353
    ZOR člen 200, 201, 200, 201. ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - negmotna škoda - odškodnina
    Člen 318 ZPP ne prepoveduje izdaje delno ugodilne in delno zavrnilne

    zamudne sodbe. Takšna "kombinirana" zamudna sodba je dopustna tudi v

    primeru tožbenega zahtevka za odškodnino zaradi pretrpljene negmotne

    škode.

     
  • 186.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 187.
    VSL sklep III Cp 2628/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50728
    ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.
    sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica
    Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

    dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

    postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

    očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

    pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

    na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

    pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

    pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

    izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

    prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

    člena ZIZ).

     
  • 188.
    VSL sodba II Cp 645/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50226
    URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov
    Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

    zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

    dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

    Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

    Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

    Slovenije za nastalo škodo.

     
  • 189.
    VSL sklep III Cp 2563/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50712
    ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.
    odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika
    Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

    upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

    priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

    se je izvršba že začela.

     
  • 190.
    VSL sklep III Cp 1695/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50716
    ZIZ člen 101, 101/1, 101/1-3, 137, 101, 101/1, 101/1-3, 137.
    izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba
    Prejemki, nakazani za tekoči mesec na dolžnikov transakcijski račun

    iz naslova denarne socialne pomoči, so izvzeti iz izvršbe.

     
  • 191.
    VSL sklep III Cp 99/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50721
    ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2, 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - ugovor
    V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

    dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

    člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

    posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

    menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

    v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

    sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

    člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

    nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

    kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

    je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

    z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

    pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

     
  • 192.
    VSL sklep II Cp 682/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49992
    ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.
    odmera stroškov - sosporništvo
    Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

    umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

    polovice potrebnih skupnih stroškov.

     
  • 193.
    VSL sklep I Cp 1753/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50669
    ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.
    civilnopravno razmerje
    Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

    pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

    izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

    sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

    izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

    ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

    vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

    je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

    vodovoda oporečna.

     
  • 194.
    VSL sodba I Kp 673/2004
    11.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22684
    ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.
    kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
    Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

    opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

    situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

    neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

    poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

    pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

    zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

    vplivalo na izključitev vzročne zveze.

     
  • 195.
    VSL sklep IV Cpg 37/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05593
    ZGD člen 55, 55/3, 55/4, 55/5, 70. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1, 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1.
    izbris firme - legitimacija - obstoj spremenjenih okoliščin
    Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

    sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

    razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

    da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

    stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

    obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

    ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

    predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

    organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

    sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

    objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

    Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

    pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

    registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

    25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

    obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

    posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

    interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

    tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

    registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel

    veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede

    izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni

    določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh

    letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko

    sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega

    razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje

    oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

    Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna

    poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v

    Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in

    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil

    ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in

    objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi

    smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

    čl. ZFPPod.

     
  • 196.
    VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50931
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.
    odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

    izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

    ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

    tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

    kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

    zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

    drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

    predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

    Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

    stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

    presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

    nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

    nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

    Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

    intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

    kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

    duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

    ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

    vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

    tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

    strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

    cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

    odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

    pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

    njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

    člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

    stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

    mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

    subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

    V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

    strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

    intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

    pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

    odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

    tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

    česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

    tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

    iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

    sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

    354/1 ZPP).

    Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

    pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

    tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

    odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

    ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

    nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

    izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

    odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

    da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

    tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

    pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

    izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

    pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

    sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

    glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

    sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

    upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

    V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

    zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

    po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

    razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

    zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

    odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

    starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

    približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

    življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

    jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

    bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

    oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

    Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

    stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

    dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

    Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

    pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

    ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

    zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

    pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

    Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

    ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

    (subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

    takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

    odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

    (objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

    na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

    brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

    glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

    neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

    kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

    skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

    pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

    sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

    brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

    pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

    pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

     
  • 197.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 198.
    VSL sklep III Cp 1628/2005
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0048549
    ZOR člen 294, 294. ZIZ člen 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2, 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
    sodni penali
    Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o

    izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre

    za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih

    penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212.

    člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v

    danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu

    sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog

    upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa

    morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je

    izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem

    neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi

    s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot

    ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere

    je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi

    nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je

    odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako

    izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, če je upnik z

    javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil;

    če pa upnik tega ne more dokazati na naveden način, mora po 2.

    odstavku 26. člena ZIZ nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo,

    izdano v pravdnem postopku.

     
  • 199.
    VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50073
    ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.
    premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija
    Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

    manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

    gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

    nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

    vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

    podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

    prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

    stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

    zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

    uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

    pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

    in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

    nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

    toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

    4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

    odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

    stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

    stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

    zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

    (DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

    avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

    naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

    člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

    avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

    člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

    stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

    avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

    pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

    določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

    lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

    del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

    ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

    njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

    premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

    nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

    na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

    je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

    gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

    da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

    neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

    zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

    zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

    nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

    časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

    del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

    povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

    prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

    toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

    tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

    na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

    tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

    pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

    339. člena ZPP).

     
  • 200.
    VSK sklep II Cp 103/2005
    10.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01066
    ZIZ člen 15, 226, 15, 226. ZPP člen 355, 355.
    reintegracija - dejansko delovno razmerje
    Sodišče prve stopnje zaradi napačnega izhodišča, da je poziv na delo edina obveznost dolžnika, ni ugotavljalo dejstev, pomembnih za odločitev, saj po sodni praksi tožbeni zahtevek in sodbeni izrek, da je dolžnik dolžan delavca pozvati na delo, vsebuje vse, kar je potrebno, da je delavec ponovno reintegriran v delovno razmerje, kar pomeni, da dolžnik - delodajalec razporedi delavca na prejšnje ali drugo ustrezno delovno mesto, kot pravilno opozarja pritožba.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>