• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50073
    ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.
    premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija
    Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

    manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

    gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

    nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

    vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

    podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

    prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

    stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

    zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

    uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

    pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

    in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

    nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

    toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

    4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

    odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

    stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

    stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

    zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

    (DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

    avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

    naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

    člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

    avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

    člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

    stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

    avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

    pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

    določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

    lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

    del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

    ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

    njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

    premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

    nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

    na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

    je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

    gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

    da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

    neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

    zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

    zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

    nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

    časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

    del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

    povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

    prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

    toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

    tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

    na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

    tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

    pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

    339. člena ZPP).

     
  • 182.
    VSL sklep I Cp 967/05
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51131
    ZOR člen 442, 443, 442, 443.
    odstop terjatve
    Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

    443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

    izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

    dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

    velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

    strankama posebej dogovorjena.

     
  • 183.
    VSL sklep III Cp 2184/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48547
    ZIZ člen 17, 17.
    izvršba - izvršilni naslov
    Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

    upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

    pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

    od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

    zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

    zemljiško knjigo.

     
  • 184.
    VSL sodba I Kp 673/2004
    11.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22684
    ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.
    kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
    Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

    opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

    situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

    neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

    poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

    pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

    zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

    vplivalo na izključitev vzročne zveze.

     
  • 185.
    VSL sodba I Cp 1551/04
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL51139
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.
    navidezna pogodba - trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

    izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

    pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

    izročen.

     
  • 186.
    VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50919
    ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

    zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

    od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

    nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

    ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

    stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

    česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

    operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

    doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

    na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

    trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

    specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

    fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

    mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

    bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

    bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

    tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

    bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

    bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

    in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

    meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

    400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

    številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

    ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

    oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

    odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

    gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

    gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

    vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

    stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

    stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

    desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

    groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

    dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

    prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

    zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

    prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

    ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

    hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

    izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

    delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

    da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

    kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

    naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

    11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

    pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

    kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

    poškodbo ta dela sama opravila.

     
  • 187.
    VSL sklep II Cp 2080/2005
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50228
    ZIZ člen 229, 229. SPZ člen 34, 34.
    motenje posesti - tožbeni zahtevek - pravni interes - izrek sklepa
    Ker je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem

    motenju posesti (229. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), če

    je ponovno prišlo do motenja posesti na način, ki se v bistvu ni

    razlikoval od prejšnjega motenja (v enoletnem roku), je ugotovitev

    načina motenja posesti pravno relevantna in upoštevna, bodisi z

    opisom opustitve (takega in podobnega motenja v bodoče) oziroma

    opisom (konkretizacijo) prepovedi nadaljnjega motenja posesti (34.

    člen SPZ), bodisi z opisom načina motenja posesti v posebnem

    (ugotovitvenem) tožbenem zahtevku.

     
  • 188.
    VSL sklep IV Cpg 36/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05727
    ZSReg člen 26, 26. ZPP člen 149, 149/7, 149, 149/7. ZFPPod člen 28, 28. ZPSto-1 člen 25, 25.
    prepozen ugovor - vročanje
    Ureditev vročanja v postopku izbrisa družb iz sodnega registra je

    predpisan na podlagi 28. člena ZFPPod, enako kot v 26. členu ZSReg.

    Nepravilna je razlaga pritožnika, da je le povratnica edino dokazilo,

    s katerim je mogoče dokazovati pravočasnost vročene priporočene

    poštne pošiljke. Če povratnice v spisu ne bi bilo (bi bila npr.

    izgubljena), bi registrsko sodišče na podlagi 7. odst. 149. člena ZPP

    v zvezi z 28. členom ZFPPod in 19. členom ZSReg lahko izvedlo

    postopek dokazovanja o pravilnosti vročitve tudi kako drugače. Ker iz

    priložene povratnice ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti datuma

    prejema sporne poštne pošiljke, je registrsko sodišče ravnalo povsem

    pravilno, ko je na podlagi določbe 7. odst. 149. člena ZPP opravilo

    poizvedbe pri Pošti Slovenije o datumu vročitve sodne pošiljke.

     
  • 189.
    VSL sodba II Cp 633/2004
    11.5.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50190
    ZOR člen 100, 954, 100, 954.
    pokojninsko zavarovanje - zavarovalna pogodba
    S pravili Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov so pogoji za

    pridobitev pravic in njihov oseg določeni drugače, kot gredo

    zavarovancem iz obveznega zavarovanja. Zato je mogoče kot pravno

    podlago uporabiti ta pravila, ki pa jih je treba razlagati v korist

    zavarovanke (člen 100 ZOR).

     
  • 190.
    VSL sodba I Cp 568/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL50590
    ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.
    lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave
    Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

    izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

    bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

    podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

    določene bodoče obveznosti.

     
  • 191.
    VSL sklep III Cp 1695/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50716
    ZIZ člen 101, 101/1, 101/1-3, 137, 101, 101/1, 101/1-3, 137.
    izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba
    Prejemki, nakazani za tekoči mesec na dolžnikov transakcijski račun

    iz naslova denarne socialne pomoči, so izvzeti iz izvršbe.

     
  • 192.
    VSL sklep III Cp 1219/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50748
    ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3.
    potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - podlaga
    Isto pravno podlago, to je določilo 42. člena ZIZ, kot za

    razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je uporabiti tudi za

    razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

     
  • 193.
    VSL sodba I Cp 508/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50354
    ZOR člen 761, 761.
    mandatno razmerje - plačilo za delo
    Način določitve višine plačila za mandatno storitev je odvisen od

    vrste poslov, ki so predmet mandatne pogodbe. Cena za mandatne

    storitve je lahko določena v ceniku ali s tarifo. Pravično plačilo

    določi sodišče, če se stranki za ceno nista dogovorili, niti nima

    mandatar cenika, niti ne velja tarifa za konkretne storitve. Če pa se

    stranki s pogodbo dogovorita glede višine plačila za opravljeno delo,

    velja dogovor strank.

     
  • 194.
    VSL sklep III Cp 2628/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50728
    ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.
    sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica
    Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

    dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

    postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

    očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

    pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

    na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

    pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

    pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

    izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

    prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

    člena ZIZ).

     
  • 195.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 196.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • 197.
    VSL sklep II Cp 682/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49992
    ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.
    odmera stroškov - sosporništvo
    Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

    umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

    polovice potrebnih skupnih stroškov.

     
  • 198.
    VSL sklep I Cp 1753/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50669
    ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.
    civilnopravno razmerje
    Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

    pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

    izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

    sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

    izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

    ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

    vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

    je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

    vodovoda oporečna.

     
  • 199.
    VSL sklep I Cp 1074/04
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51134
    ZTLR člen 42, 43, 42, 43.
    solastnina - poseg v lastninsko pravico
    Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

    izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

     
  • 200.
    VSK sklep II Cp 103/2005
    10.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01066
    ZIZ člen 15, 226, 15, 226. ZPP člen 355, 355.
    reintegracija - dejansko delovno razmerje
    Sodišče prve stopnje zaradi napačnega izhodišča, da je poziv na delo edina obveznost dolžnika, ni ugotavljalo dejstev, pomembnih za odločitev, saj po sodni praksi tožbeni zahtevek in sodbeni izrek, da je dolžnik dolžan delavca pozvati na delo, vsebuje vse, kar je potrebno, da je delavec ponovno reintegriran v delovno razmerje, kar pomeni, da dolžnik - delodajalec razporedi delavca na prejšnje ali drugo ustrezno delovno mesto, kot pravilno opozarja pritožba.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>