182.

VSL sklep III Cp 1471/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48523

ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.

ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora

Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

 

184.

VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50919

ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.

odškodnina za nepremoženjsko škodo

Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

poškodbo ta dela sama opravila.

 

186.

VSL sklep I Cp 1179/04

11.5.2005

nepravdno pravo

VSL51129

ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.

postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev

Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

 

188.

VSL sodba II Cp 645/2004

11.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50226

URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.

odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov

Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

Slovenije za nastalo škodo.

 

190.

VSL sklep III Cp 1695/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50716

ZIZ člen 101, 101/1, 101/1-3, 137, 101, 101/1, 101/1-3, 137.

izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba

Prejemki, nakazani za tekoči mesec na dolžnikov transakcijski račun

iz naslova denarne socialne pomoči, so izvzeti iz izvršbe.

 

192.

VSL sklep II Cp 682/2005

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL49992

ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.

odmera stroškov - sosporništvo

Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

polovice potrebnih skupnih stroškov.

 

194.

VSL sodba I Kp 673/2004

11.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22684

ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.

kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

vplivalo na izključitev vzročne zveze.

 

196.

VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50931

ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.

odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena

Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

354/1 ZPP).

Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

(subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

(objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

 

198.

VSL sklep III Cp 1628/2005

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL0048549

ZOR člen 294, 294. ZIZ člen 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2, 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.

sodni penali

Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o

izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre

za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih

penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212.

člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v

danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu

sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog

upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa

morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je

izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem

neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi

s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot

ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere

je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi

nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je

odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako

izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, če je upnik z

javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil;

če pa upnik tega ne more dokazati na naveden način, mora po 2.

odstavku 26. člena ZIZ nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo,

izdano v pravdnem postopku.

 

200.

VSK sklep II Cp 103/2005

10.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01066

ZIZ člen 15, 226, 15, 226. ZPP člen 355, 355.

reintegracija - dejansko delovno razmerje

Sodišče prve stopnje zaradi napačnega izhodišča, da je poziv na delo edina obveznost dolžnika, ni ugotavljalo dejstev, pomembnih za odločitev, saj po sodni praksi tožbeni zahtevek in sodbeni izrek, da je dolžnik dolžan delavca pozvati na delo, vsebuje vse, kar je potrebno, da je delavec ponovno reintegriran v delovno razmerje, kar pomeni, da dolžnik - delodajalec razporedi delavca na prejšnje ali drugo ustrezno delovno mesto, kot pravilno opozarja pritožba.