• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sodba I Cp 1452/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50596
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za zvin vratne hrbtenice gre tožnici odškodnina za primarni in

    sekundarni strah v znesku 150.000,00 SIT, za telesne bolečine in

    nevšečnosti 600.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenskih aktivnosti 300.000,00 SIT, pri čemer se je pri slednji

    odškodnini upoštevalo, da odpade le 1/3 na obravnavano poškodbo, ki

    jo je utrpela na smučarski vlečnici.

     
  • 182.
    VSL sklep III Cp 1689/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48517
    ZIZ člen 3, 15, 3, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    ustavitev izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
    Ni mogoče preizkusiti sklepa o ustavitvi izvršbe (zaradi poplačila

    upnika), če je v obrazložitvi sklepa ugotovljeno le, da je dolžnikov

    dolžnik obvestil sodišče, da je sklep o izvršbi v celoti izvršen.

     
  • 183.
    VSL sodba II Cp 1997/2004
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50233
    ZPP člen 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3.
    spor majhne vrednosti
    Navedba, da sta se pravdni stranki 1.7.2004 dogovorili za izvensodno

    poravnavo in da je toženec na račun tega že plačal 25.000,00 SIT,

    predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme

    upoštevati (337. člen ZPP). Glede na dejstvo, da je bila po navedbah

    toženca izvensodna poravnava sklenjena 1.7.2004, bi toženec lahko to

    dejstvo še pravočasno navedel v pripravljalni vlogi po tretjem

    odstavku 452. člena ZPP. Rok za vložitev pripravljalne vloge se je

    namreč iztekel šele 7.7.2004.

     
  • 184.
    VDS sklep Pdp 602/2005
    11.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03021
    ZDR člen 204, 204/1, 204/3, 204, 204/1, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - varstvo pravic - rok za vložitev tožbe
    Za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ je v 3. odstavku 204. člena

    ZDR predvideno direktno sodno varstvo. To je specialna določba, ki v

    primeru odpovedi PZ izključuje uporabo 1. in 2. odstavka 204. člena

    ZDR. V primeru odpovedi PZ ne gre več za neizpoljevanje oz. kršitev

    pravic iz delovnega razmerja, ampak za prenehanje PZ, ki ima za

    posledico, da delavec ni več v delovnem razmerju. V takem primeru je

    predvideno direktno sodno varsto v prekluzivnem roku 30 dni od dneva

    vročitve odpovedi PZ oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev. Zato je

    zmotno stališče, da v primeru odpovedi PZ delavec lahko izbira med

    postopkom po 1. in 3. odstavku 204. člena ZDR. To velja tudi za

    primer, ko delodajalec delavca odjavi iz delovnega razmerja oz. mu

    zaključi delovno knjižico, ne da bi podal pisno redno ali izredno

    odpoved PZ.

     
  • 185.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 186.
    VSL sodba I Kp 673/2004
    11.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22684
    ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.
    kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
    Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

    opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

    situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

    neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

    poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

    pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

    zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

    vplivalo na izključitev vzročne zveze.

     
  • 187.
    VSL sklep III Cp 1219/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50748
    ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3.
    potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - podlaga
    Isto pravno podlago, to je določilo 42. člena ZIZ, kot za

    razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je uporabiti tudi za

    razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

     
  • 188.
    VSL sodba I Cp 508/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50354
    ZOR člen 761, 761.
    mandatno razmerje - plačilo za delo
    Način določitve višine plačila za mandatno storitev je odvisen od

    vrste poslov, ki so predmet mandatne pogodbe. Cena za mandatne

    storitve je lahko določena v ceniku ali s tarifo. Pravično plačilo

    določi sodišče, če se stranki za ceno nista dogovorili, niti nima

    mandatar cenika, niti ne velja tarifa za konkretne storitve. Če pa se

    stranki s pogodbo dogovorita glede višine plačila za opravljeno delo,

    velja dogovor strank.

     
  • 189.
    VSK sodba in sklep I Cp 188/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01068
    ZZZDR člen 58, 58. ZOR člen 280, 280.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Stanovanjska hiša je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in tudi če je bila v zemljiški knjigi vpisana samo na prvega toženca, je prvi toženec s tem, ko je sklenil z ženo sporazum v smislu 58.čl. ZZZDR, je samo uredil dejansko stanje glede lastništva. S tem ni odtujil svoje premoženje, saj je druga toženka že po samem zakonu postala lastnica tega premoženja. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tisti del skupnega premoženja, ki je po sporazumu pripadal drugi toženki ni bil lastnina prvega toženca in da zato tega premoženja prvi toženec s sklenitvijo sporazuma ni odsvojil v smislu določil 280.čl. ZOR in naslednjih.

     
  • 190.
    VSL sodba I Cp 512/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50353
    ZOR člen 200, 201, 200, 201. ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - negmotna škoda - odškodnina
    Člen 318 ZPP ne prepoveduje izdaje delno ugodilne in delno zavrnilne

    zamudne sodbe. Takšna "kombinirana" zamudna sodba je dopustna tudi v

    primeru tožbenega zahtevka za odškodnino zaradi pretrpljene negmotne

    škode.

     
  • 191.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 192.
    VSL Sklep I Cp 1947/2004
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50345
    ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8, 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti - dokazovanje - opravičen izostanek
    1. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene

    stranke, ne da bi ocenilo predloženo zdravniško potrdilo oz. navedlo

    razloge, zakaj šteje opravičilo za neutemeljeno, je storilo bistveno

    kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

    2. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se

    je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Gre

    namreč za načelno prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.

    3. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje

    obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta

    pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda

    nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske

    oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu

    vsebine služnosti zatrjevanje služnosti ni niti potrebno. Zadošča že,

    da se dokaže delna oblast nad stvarjo, in v tem obsegu je treba

    priznati tudi posestno varstvo.

     
  • 193.
    VSL sklep II Cp 1947/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50193
    ZZK člen 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246, 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246. ZPP člen 108, 108.
    pomanjkljiva vloga - vknjižba lastninske pravice
    Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na

    zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

    16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine

    po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da

    vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

     
  • 194.
    VSL sklep III Cp 1710/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48548
     
    stroški izvršbe - umik predloga za izvršbo
    Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25%

    postavke za rubež na podlagi zadnjega odstavka 1. tarifne številke

    Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu

    stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS štev. 18/2003) le v

    primeru, če izvršitelj sicer poskusi opraviti rubež pa to dejansko ni

    mogoče iz razlogov na strani drugih - upnika, dolžnika ali tretje

    osebe. Takšna zakonska situacija pa v konkretnem primeru ni izkazana.

    Upnik je namreč umaknil predlog za izvršbo že dne 10.12.2003, to je

    več kot dva meseca pred dnevom rubeža (23.2.2004), izvršitelja pa je

    obvestil dne 5.2.2004, to je 18 dni pred razpisanim rubežem (glej

    upnikovo vlogo pod A5 v spisu). Izvršitelj je tako lahko pravočasno

    reagiral na spremenjeno situacijo in preklical razpisani rubež.

    Opravil pa ni nobenega dejanja oz. opravila naštetega v 2. odstavku

    Tar.štev. 1, potrebnega za opravo rubeža oziroma v zvezi z rubežem,

    med drugim niti ni odšel na kraj rubeža. Zato mu pripadajo le

    materialni stroški v smislu 1. odstavka 10. člena omenjenega

    pravilnika.

     
  • 195.
    VSL sklep III Cp 1695/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50716
    ZIZ člen 101, 101/1, 101/1-3, 137, 101, 101/1, 101/1-3, 137.
    izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba
    Prejemki, nakazani za tekoči mesec na dolžnikov transakcijski račun

    iz naslova denarne socialne pomoči, so izvzeti iz izvršbe.

     
  • 196.
    VSL sklep III Cp 99/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50721
    ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2, 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - ugovor
    V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

    dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

    člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

    posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

    menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

    v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

    sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

    člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

    nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

    kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

    je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

    z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

    pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

     
  • 197.
    VSL sklep III Cp 2049/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51642
    ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
    Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

     
  • 198.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • 199.
    VSL sklep I Cp 967/05
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51131
    ZOR člen 442, 443, 442, 443.
    odstop terjatve
    Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

    443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

    izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

    dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

    velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

    strankama posebej dogovorjena.

     
  • 200.
    VSL sklep I Cp 591/2010
    10.5.2005
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0064038
    ZD člen 131.
    začasni skrbnik zapuščine
    Pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev, je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od dedičev. Le če dediči soglašajo, sta lahko skrbnika tudi dva, če oba izpolnjujeta navedene pogoje.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>