181.

VSL sklep III Cp 99/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50721

ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2, 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2.

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - ugovor

V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

 

183.

VSL sklep III Cp 708/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48526

ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

njem odločati.

 

185.

VSL sodba I Cp 508/2005

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50354

ZOR člen 761, 761.

mandatno razmerje - plačilo za delo

Način določitve višine plačila za mandatno storitev je odvisen od

vrste poslov, ki so predmet mandatne pogodbe. Cena za mandatne

storitve je lahko določena v ceniku ali s tarifo. Pravično plačilo

določi sodišče, če se stranki za ceno nista dogovorili, niti nima

mandatar cenika, niti ne velja tarifa za konkretne storitve. Če pa se

stranki s pogodbo dogovorita glede višine plačila za opravljeno delo,

velja dogovor strank.

 

187.

VSL sklep IV Cpg 37/2005

11.5.2005

sodni register

VSL05593

ZGD člen 55, 55/3, 55/4, 55/5, 70. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1, 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1.

izbris firme - legitimacija - obstoj spremenjenih okoliščin

Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel

veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede

izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni

določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh

letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko

sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega

razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje

oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna

poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v

Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in

izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil

ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in

objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi

smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

čl. ZFPPod.

 

189.

VSL sodba II Cp 826/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50947

ZOR člen 200, 200.

odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - denarna odškodnina

Tožeča stranka je zaradi zloma podlahtnice v levem zapestj trpela 3

dni stalne hude bolečine, dva tedna srednje hude bolečine, štiri

tedne občasne zmerne in lahke bolečine. Ob izvajanju fizioterapije

(10 dni) so se boleine okrepile do srednje intenzivnosti, lahke pa je

občutila ob vsakem razgibavanju nekaj mesecev. Tudi še sedaj ima

občasne lažje bolečine pri poskusih večje obremenitve. Tožeča stranka

je imela naslednje nevšečnosti: uravnavanje zlomljenega zapestja v

lokalni anesteziji, 6 tednov mavec, obiskovanje specialistov (10 krat

kirurga, ortopeda, plastika, specialistke medicine dela),

fizioterapije (10 krat), rentgensko slikanje (4 krat), jemanje

analgetikov (14 dni). Upoštevaje stopnjo in trajanje telesnih bolečin

in nevšečnosti med zdravljenjem je tožeča stranka upravičena do

odškodnine za telesne bolečine v znesku 1.200.000,00 SIT. Upoštevaje,

da je tožeča stranka levičar, zlasti pa, da zaradi obravnavane

nesreče pri delu (zlom podlahtnice v levem zapestju) svojega poklica

sekača ne more več opravljati, temveč se mora zadovoljiti z delom pri

gojenju dreves, za le to pa se tudi ahteva ifzično moč rok in se

torej tožeča stranka obremenitvam levice in posledično bolečinam ne

morei zogniti, in upoštevaje, ds je pred tožečo stranko še približno

polovica delovne dobe (ob sojenju na prvi stopnji stara 42 let) ter

da je omejena tudi pri drugih običajnih domačih delih, pri katerih

mora uporabljati roke, je odškodnina v višini 2.550.000,00 SIT za

duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti

primerljiva z odškodninami za podobne primere. To pa kljub temu, da

tožeča stranka do poškodbe ni imela posebnih hobijev niti se posebej

ni ukvarjala s športom.

 

191.

VSL sklep I Cp 1074/04

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL51134

ZTLR člen 42, 43, 42, 43.

solastnina - poseg v lastninsko pravico

Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

 

193.

VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50073

ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.

premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija

Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

(DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

339. člena ZPP).

 

195.

VSL sklep III Cp 2184/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL48547

ZIZ člen 17, 17.

izvršba - izvršilni naslov

Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

zemljiško knjigo.

 

197.

VSL sodba II Cp 645/2004

11.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50226

URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.

odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov

Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

Slovenije za nastalo škodo.

 

199.

VSL sklep III Cp 1679/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50708

ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.

izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški

Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.