Ocenjevanje je opravilo strokovne narave in s samo oceno se, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, niti se z oceno ne nalaga nobena obveznost.
Izpodbijanje neustreznosti šolskih ocen na šoli katerekoli vrste ne sodi v obravnavo v okviru upravnega spora pred upravnim sodiščem.
Napredovanje v naziv svetnik je za strokovne delavce (psihologe, pedagoge, specialne pedagoge, socialne delavce in knjižničarje)
uvedel Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, v nadaljevanju ZRPJZ), ki je začel veljati dne 23.4.1994. Zato v obravnavanem primeru tožnica, ki je zaposlena na delovnem mestu logopeda in sodi med navedene strokovne delavce, ni upravičena do napredovanja v naziv svetnik za obdobje pred uveljavitvijo Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih.
začasna odredba - razrešitev funkcije prodekana - postopek s pritožbo - legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba
V zahtevi za izdajo začasne odredbe mora biti navedeno, katere konkretne hujše škodljive posledice bodo nastale zaradi izpodbijanega akta, izkazana verjetnost nastanka teh posledic in predloženi dokazi. Pritožbo v upravnem sporu lahko vloži le stranka konkretnega upravnega spora.
Pogoje za izvolitev v naziv izredni profesor določi senat Univerze, za kar ima pooblastilo v Zakonu o visokem šolstvu. Eden izmed pogojev za izvolitev v ta naziv je, da "ima kandidat v širši strokovni javnosti podvržena raziskovalna dela". Podlaga za odločanje je strokovna ocena. Ker iz te izhaja, da je navedeni pogoj izpolnjen, če ima kandidat objave v mednarodnih indeksiranih revijah, takih objav pa tožnik nima, je pravilen zaključek, da navedenega pogoja ne izpolnjuje.
začasna odredba - razrešitev dekana in prodekana - ravnanje z nejasno vlogo - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče mora pred reševanjem zadeve ugotoviti, na kateri upravni spor se pripravljalna vloga (v kateri je zahteva za izdajo začasne odredbe) nanaša. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka.
Ob pravilni presoji sodišča prve stopnje, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, tožnik tudi nima pravnega interesa za vložitev zahtev za izdajo začasnih odredb.
vzgojni ukrep izključitve iz šole - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji - izkazanost hujših škodljivih posledic
Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba predlagati obliko začasne ureditve stanja in konkretizirati hujše škodljive posledice, ki naj se odvrnejo. Izključitev iz šole je vzgojni ukrep, določen v 55. členu Zakona o poklicnem strokovnem izobraževanju, zato kot z zakonom predvidena sankcija ne more že sam po sebi predstavljati hujše posledice.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 6, 6-4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 11, 20, 20/2. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 249, 249/1-1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - uporaba novega pravilnika - obnova postopka
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUP člen 209, 209/2. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 6, 20, 20/1, 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetovalec
Za napredovanje v naziv svetnik se mora izpolnjevati pogoj "drugo strokovno delo", ovrednoteno vsaj z 38 točkami po pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu. V odločbi mora biti drugo strokovno delo ovrednoteno z navedbo strokovnega dela s številom točk za posamezna strokovna dela. Če to ni, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in odločbe ni mogoče preizkusiti.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 4, 19.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetovalec
Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. Take odločbe stranka ne more učinkovito izpodbijati in sodišče ne more preizkusiti njene zakonitosti.
ZUP člen 249, 249-1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 19, 19/2, 20, 20/2, 24. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetnik - nova vloga - obnova postopka
Na podlagi zahteve za napredovanje v naziv svetnik, ki ni bila vložena pred uveljavitvijo Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive, temveč v času od 27.7.1994 do 31.12.1994, ni mogoče podeliti tega naziva z 8.8.1992 (z uveljavitvijo pravilnika iz leta 1992). Z razširitvijo zahteve za napredovanje v naziv svetnik od istih dokazih zaradi restriktivne razlage pravilnika iz leta 1992 in sprememb po pravilniku iz leta 1994 ni mogoče uspeti v obnovi postopka po 1. točki 249. člena ZUP, temveč le kot z novo vlogo za izjemno napredovanje po 2. odstavku 20. člena pravilnika iz leta 1994.
upravni postopek - obrazložitev odločbe - napredovanje v naziv
Pristojni organ mora dejansko stanje in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku odločbe (2. odst. 209. čl. ZUP) obrazložiti. Tožena stranka je to določbo kršila, ker ne navaja, katerih izmed v tožnikovi zahtevi za napredovanje naštetih drugih strokovnih del in naknadno predloženih dokazil ni upoštevala in iz katerih razlogov.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 14, 20, 2072.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv svetnica
Določba 20. člena pravilnika ima prehodni značaj. Pri napredovanju po tej določbi se upoštevajo vsa dodatna strokovna dela, določena v 13. členu pravilnika, ki jih je zaposleni opravil do uveljavitve tega pravilnika, tako tista, ki jih je že uveljavljal v postopku pridobljenega naziva, kot tista, ki jih v prejšnjem postopku ni uveljavljal.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 19, 19/1, 20, 20/2.
vzgoja in izobraževanje - napredovanje pedagoških delavcev - napredovanje v naziv - naziv svetovalec
Po 2. odstavku 20. člena pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive se ne glede na določbo 14. člena istega pravilnika zaposlenemu ob prvem napredovanju po določbah 11. in 13. člena tega pravilnika (izjemno napredovanje) lahko upoštevajo opravljeni programi strokovnega izobraževanja in dodatna strokovna dela, opravljena do uveljavitve tega pravilnika, ne pa do uvedbe postopka o napredovanju v naziv.
ZGla člen 21. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - glasbena šola - napredovanje v naziv mentor
Učitelj klavirja v glasbeni šoli, za katerega se po Zakonu o glasbenih šolah (21. člen) zahteva visoka strokovna izobrazba in ker je takšno izobrazbo tudi možno pridobiti, ima pa le srednjo, ne izpolnjuje pogoja za naziv mentorja.
ZUI člen 175, 176, 226. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 1, 2, 5, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor
Za napredovanje v naziv mentor mora pedagoški delavec izpolnjevati pogoje iz 5. in 9. člena pravilnika. Pedagoški delavec, ki nima strokovne izobrazbe v skladu z zakonom, lahko napreduje, če mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela (9. člen pravilnika). ZUI v določbah 175. in 226. člena ne dovoljuje opravljanja vzgojnoizobraževalnega dela v srednji šoli učitelju splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, ki nima visoke izobrazbe ustrezne smeri, če je z delom na srednji šoli pričel po uveljavitvi ZUI.
Po določbi 2. odst. 8. čl. zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Ur.l. RS, št. 16/92) so psihologi, pedagogi, specialni pedagogi, socialni delavci in knjižničarji lahko napredovali le v naziv mentor oz. svetovalec. V naziv svetnik pa so navedeni strokovni delavci lahko napredovali šele na podlagi določbe 6. odstavka 13. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
ZOsn člen 96, 96/3. ZUP člen 5, 8, 135, 137, 143, 209, 209/2. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 5, 9, 20, 20/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - prehodne določbe
Zahteva pedagoškega delavca za napredovanje v višji naziv v načelu po vsebini vključuje tudi zahtevo za nižji naziv. V pedagoški naziv mentor lahko napreduje pedagoški delavec, ki poleg pogojev, določenih v 5. členu pravilnika, izpolnjuje tudi splošni pogoj glede strokovne izobrazbe, določen v 2. členu in podrobneje opredeljen v 9. členu pravilnika. Ta splošni pogoj izpolnjuje tudi pedagoški delavec, ki nima strokovne izobrazbe v skladu z zakonom, pa mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela (9. člen pravilnika). Z odgovorom na tožbo ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti izdane odločbe.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/2, 19.
vzgoja in izobraževanje - napredovanje pedagoških delavcev - napredovanje v naziv - mentor
Pri odločanju o napredovanju v naziv mentor po prehodni določbi 19. člena Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, sama okoliščina, da prosilec v času odločanja o tem nazivu ne izpolnjuje pogojev strokovne izobrazbe za delo, ki ga opravlja, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve, ker navedena prehodna določba pravilnika v povezavi z 2. odst. 5. člena tega pravilnika takega pogoja ne določa.