predčasna razrešitev v.d. Dekana fakultete - revizija tožene stranke - dovoljenost - časovna omejitev pravnih učinkov spornega akta - pravni interes
Pravni učinki spornega akta so bili časovno omejeni, zato sporni akt zaradi poteka časa ne bi mogel več pravno učinkovati, tudi če bi sodišče reviziji ugodilo, revident pa tudi ni navedel, katere pravne koristi bi s spremembo izpodbijane sodbe dosegel, zato ne izkazuje pravno varovanega interesa kot ene izmed procesnih predpostavk za dovoljenost revizije.
ZOFVI člen 53.ZUP člen 2, 209, 210. ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1-3.
soglasje k razrešitvi ravnateljice – izpodbijanje akcesornega akta v upravnem sporu – zbirna odločba
Soglasje tožene stranke glede na določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni samostojen dokončen posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Tak akt, ki je v razmerju do odločbe (o razrešitvi) akcesorni akt, je mogoče izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper (zbirno) odločbo.
ZViS člen 71.ZUS-1 člen 2, 2/1. ZPPčlen 339, 339/2-14.
opravljanje izpita – študij na univerzi – imenovanje izpitne komisije – izpitna ocena – upravni akt
Imenovanje izpitne komisije ni dokončni akt in se ne more izpodbijati v upravnem sporu. Ocenjevanje je opravilo strokovne narave, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZVisS člen 32, 35, 49. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 6, 7, 18, 24, 24/2. ZUS člen 1, 3, 16.ZUS-1 člen 1, 2, 22.ZPP člen 17, 18.
določitev nosilca in izvajalca predmeta – stvarna pristojnost
Tudi po presoji vrhovnega sodišča niti izpodbijani sklep Senata Fakultete niti odločitev kolegija, ki je v tej zadevi osnovni akt, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo in je bila ta z izpodbijanim sklepom Senata zavrnjena, nista niti upravna akta (2. odstavek 1. člena ZUS), saj z njima ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika s področja upravnega prava (1. odstavek 3. člena ZUS v zvezi z 2. členom ZUP), niti posamična akta, s katerima bi se posegalo v ustavne pravice tožnika (3. odstavek 1. člena ZUS).
Tako odločitev kolegija kot odločitev Senata, sta tudi po presoji vrhovnega sodišča po svoji naravi le akta organizacijske narave, torej akta poslovanja. Z njima ni bilo poseženo v tožnikove pravice, ki so bile tedaj urejene s pogodbo o zaposlitvi z dne 27.12.2004, iz katere pa izhaja, da je bila na tožnikovo željo sklenjena za določen čas, to je od 1.12.2004 do 30.9.2005, do konca študijskega leta (2004/2005, opomba sodišča) v odvisnosti od poteka študijskega procesa na Fakulteti (2. člen pogodbe), pri čemer je bilo to delovno razmerje sklenjeno za delovno mesto visokošolskega učitelja – docenta (1. člen pogodbe), in sicer za krajši kot poln delovni čas (3. člen pogodbe).
nostrifikacija tujih diplom – arhitektura – bistvena razlika med študijskimi programi
Odločilnega pomena za to, da nostrifikacija tujih diplom v tem primeru ni možna, je ugotovljena bistvena razlika med vsebino in obsegom študijskih programov tujih univerz in študijskim programom Fakultete za arhitekturo. Za priznanje tujih diplom bi morala tožnica opraviti 21 diferencialnih izpitov.
Ocenjevanje je opravilo strokovne narave in s samo oceno se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, niti se z oceno ne nalaga nobena obveznost.
Sklep Maturitetne komisije o oceni pri izpitu iz maturitetnega predmeta ni dokončni posamični akt iz 2. odstavka 1. člena ZUS v zvezi s 1. odstavkom 3. člena ZUS; maturitetna ocena ni pravica ali pravna korist osebe, ki se izobražuje.
Maturitetna ocena ni pravica ali pravna korist osebe, zato se pri odločanju o njej ne uporabljajo določbe ZUP. Tudi akt, ki je izdan o pritožbi zoper to oceno, ni upravni akt.
ZOFVI člen 96, 96/5.ZUS-1 člen 94, 94/1, 107, 107/2. ZPPčlen 154, 155, 165.
šolstvo - napredovanje v naziv - delovne izkušnje
Neutemeljeno je sodišče prve stopnje pritrdilo napačnemu stališču tožene stranke, da tožnica ob vložitvi predloga za napredovanje ni izpolnjevala pogojev za zaposlitev in s tem tudi ne za napredovanje, ko 13 let pred vložitvijo predloga ni v celoti izkazovala delovnih izkušenj. Pogoji za napredovanje se ugotavljajo za obdobje, ki je za napredovanje pravno pomembno, ne pa za stanje ob sklenitvi delovnega razmerja. Ker niti Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive niti ZOFVI v času vložitve predloga nista izrecno predpisovala ustreznost delovnih izkušenj, delovnih izkušenj dela učitelja praktičnega pouka ni mogoče šteti za neustrezne delovne izkušnje.
Po opravljeni primerjavi tožnikovega šolanja v Nemčiji (B.) s programom slovenske gimnazije je tožena stranka glede na 1. odstavek 8. člena ZNTPS pravilno in zakonito ugotovila, da obstajajo bistvene razlike tako v trajanju, kot v obsegu in vsebini izobraževanja, saj je tožnik obiskoval le tri letnike srednje šole, v primerjavi s programom slovenske gimnazije pa mu za 3. letnik gimnazije manjkajo štirje predmeti ter vsi predmeti za 4. letnik gimnazije in končanje izobraževanja. Zaradi razlik v obsegu in vsebini programa za 3. letnik je tožena stranka utemeljeno upoštevala, da je tožnik opravil dva AP izpita in mu kljub temu, da se ni izobrazil iz vseh predmetov, ki so predpisani za 3. letnik gimnazije, pravilno priznala pridobljeno izobrazbo kot enakovredno 3. letniku srednjega izobraževanja gimnazije v Republiki Sloveniji.
ZGim člen 27, 28. ZUS člen 34.ZUS-1 člen 107, 107/2.
vzgojni ukrep - ukor - dopustnost upravnega spora
Dopustnost upravnega spora je odvisna od vrste izrečenega vzgojnega ukrepa; če se z vzgojnim ukrepom ne odloča o statusu dijaka, upravni spor ni dopusten.
ZOFVI-UPB3 člen 92, 96. Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in strokovnih šol člen 1, 1-1. ZUS člen 73.
napredovanje v naziv - primerna izobrazba
Če učitelj ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki ne vsebuje nobenih pogojev, izpolnjuje pogoje za zaposlitev na takem učiteljskem mestu, je treba to upoštevati kot ustrezno izobrazbo tudi ob presojanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
visoko šolstvo - izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev - merila za izvolitev v naziv
V avtonomno odločanje univerze sodijo tudi izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, za katere si univerza predpiše sama podrobnejša merila, ki morajo biti skladna z zakonom. Pristojnost javnih oblasti v procesu izvolitve univerzitetnih kadrov je v zagotavljanju skladnosti univerzinih aktov z veljavno zakonodajo in v zagotavljanju zakonitosti izvajanja postopkov, tudi izvolitev v naziv. Merila za izvolitve morajo biti enoznačna in ne smejo dopuščati možnosti različnih razlag.
ZGim člen 28.ZUP člen 3, 3/3, 210, 214, 214/1, 254, 254/2. ZUS člen 18, 18/3,25, 25/1-2, 72, 73.
zavrnitev sprejema v program gimnazije - obrazložitev odločbe - aktivna in pasivna legitimacija strank
Odločba upravnega organa mora imeti vse sestavine iz 210. člena ZUP, v obrazložitvi pa morajo biti vsebovane sestavine iz 214. člena ZUP. Če odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je to bistvena kršitev postopka, zaradi katere je treba tako odločbo odpraviti.
Rektorjeva odločitev o predlogu senata članice univerze je lahko tudi neizbira predlaganega kandidata za dekana, pri čemer pa je rektor na predlog senata članice vezan toliko, da ne more imenovati kandidata, ki ga senat članice ni predlagal, predlog senata članice pa lahko zavrne in predlaganega kandidata ne imenuje.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 2, 2/2.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje učiteljev v višji naziv - mentor - zahtevana izobrazba - pomanjkanje zahtevane izobrazbe
Pojasnilo k prehodni določbi Sklepa o določitvi ustrezne izobrazbe je del sklepa, in je obvezna norma, saj ga je sprejel isti pooblaščeni strokovni svet. Ker lahko napredujejo tudi tisti učitelji, ki nimajo ustrezne izobrazbe, lahko pa še v nadalje opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, lahko napredujejo tudi tisti, ki imajo tako izobrazbo po prehodnih določbah, kamor sodi tudi pojasnilo.