ZMat člen 50. ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/1, 4. ZUS-1 člen 20.
matura – ugovor zoper oceno – zavrženje tožbe – ni upravna stvar – kršitev človekovih pravic – tožbene navedbe
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave.
vrnitev doktorske disertacije v spremembo in dopolnitev – stvarna pristojnost – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o vrnitvi doktorske disertacije je del postopka ocenjevanja in s tem opravilo strokovne narave, zato tak sklep ni upravni akt in ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Z odločbo v smislu ZUP mora biti odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Z odločbo rektorja pa o tem ni bilo odločeno, temveč je v njej zgolj ugotovljen rezultat tajnega glasovanja Senata, torej gre za ugotovitev dejstva. Odločbe rektorja po njeni vsebini zato ni mogoče šteti za ugotovitveno odločbo v smislu ZUP. Takšne odločbe pa tudi ni dopustno izpodbijati po 2. in 4. členu ZUS-1.
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 23, 23/3. ZUS-1 člen 104. ZViS člen 71.
zavrnitev doktorske disertacije – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost – tožba zaradi kršitve človekovih pravic -zavrženje tožbe – stroški postopka
Sklep o zavrnitvi doktorske disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, kar je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni stvari, saj sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zoper oceno senata, kot opravilo strokovne narave, tudi ni zagotovljeno sodno varstvo po določbi 71. člena ZViS, saj je po tej določbi zagotovljeno sodno varstvo le v tistih zadevah v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta.
ZVCP člen 138, 138/2, 138/3, 235, 235/2. ZUS-1 člen 107, 107/2.
avto šole – poslovne enote – kadrovski pogoji za opravljanje dejavnosti – izbris poslovnih enot iz registra avto šol
Tudi poslovna enota avto šole mora imeti za poln delovni čas zaposleno osebo, ki je vodja poslovne enote in izpolnjuje predpisane pogoje za vodjo avto šole.
šolstvo – izobrazbeni pogoji – napredovanje v naziv – razlaga prehodne določbe 146. člena ZOFVI
Tožnici je po uveljavitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI prenehalo delovno razmerje v izobraževalni dejavnosti. Ob njeni ponovni zaposlitvi v izobraževalni dejavnosti so zato zanjo veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar pomeni, da prehodna določba 146. člena ZOFVI zanjo ne velja več.
izvolitev v naziv - ureditvena začasna odredba – učinkovito sodno varstvo – javni interes – koristi nasprotne stranke – verjetnost uspeha v upravnem sporu
Test sorazmernosti ter morebitni učinki začasne odredbe na nasprotno stranko, javno korist ali verjetnost uspeha s tožbo mora biti opravljen in obrazložen z enako skrbnostjo kot obstoj težko popravljive škode.
izključitev iz šole – nedovoljena revizija – pravni interes
V obravnavanem primeru se vse odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje nanašajo na vzgojni ukrep izključitve iz šole, ki je bil tožniku izrečen z veljavnostjo do konca šolskega leta 2001/2002. Časovni učinek ukrepa je bil omejen. Pravne posledice navedenega ukrepa so torej prenehale veljati s koncem navedenega šolskega leta, to je 31. 8. 2002. Zato po presoji revizijskega sodišča tožnik v tem postopku nima več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo.
Tožnik je po ugotovitvah tožene stranke opravil del izpitov po študijskem programu, ki ne velja več. Ob taki ugotovitvi pa tudi po mnenju revizijskega sodišča ni podlage za zaključek, da je opravil študij po višješolskem programu Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru. Zato mu potrdila o diplomiranju ni mogoče izdati.
opomin zaradi neopravičenih izostankov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - pravočasnost
Tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS je potrebno vložiti v roku 30 dni, kot to določa 1. odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, pa prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (1. odstavek 26. člena ZUS).
podaljšanje absolventskega staža - začasna odredba - ureditev stanja - obseg ureditve - izkazanost težko popravljive škode
Predlagana začasna odredba presega obseg možne začasne ureditve stanja z ureditveno začasno odredbo, saj se predlaga ureditev, ki glede časa podaljšanja staža bistveno presega ureditev v izpodbijanem aktu, torej ne gre za začasno, temveč poskus trajne ureditve stanja mimo izpodbijanega akta. V obravnavanem primeru tožnik z navajanjem okoliščin ni izkazal nastanka težko popravljive škode, ki mora biti izkazana tudi v primeru začasne odredbe za začasno ureditev stanja. Za izdajo začasne odredbe mora v skladu z zakonom tožnik v sami zahtevi za njeno izdajo navesti vse, kar je pomembno za odločitev, in predložiti vse ustrezne dokaze, torej tudi izkazati, da mu bo nastala težko popravljiva škoda.
izvolitev v naziv - upravna odločba - ugotovitev izida glasovanja - upravna zadeva - akcesorni akt
Odločba v smislu ZUP in ZUS je le tista odločba, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ugotovitev izida glasovanja ni takšno odločanje, ampak gre za ugotovitev dejstva.
sklep o vrnitvi doktorske disertacije v dopolnitev - stvarna pristojnost - akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom se ni odločalo o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, saj ocena ni pravica ali pravna korist osebe, ki se izobražuje.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. ZOsn člen 60a, 68, 68/2, 68/3.
ocenjevanje v šoli – presoja v upravnem sporu – ni upravni akt
Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, niti se mu z oceno ne nalaga nobena obveznost. Upravni spor glede ocene zato ni mogoč.
Med strokovnimi delavci, ki lahko napredujejo v naziv svetnik, zakon (ZOFVI), ki taksativno navaja, kdo lahko napreduje v ta naziv, ne navaja korepetitorja, kar pomeni, da je zakon za korepetitorje izključil možnost napredovanja v ta naziv.
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave. Sodišče prve stopnje razišče dejansko stanje v obravnavani zadevi vedno v okviru tožbenih navedb.
JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - ŠOLSTVO
VS1010844
ZVis člen 24, 24/4.
imenovanje direktorja inštituta
Sklepa, s katerim znanstveni svet članice univerze pogojno imenuje vršilca dolžnosti direktorja inštituta, ni mogoče šteti kot predloga v smislu četrtega odstavka 24. člena ZVis in 4. alineje 88. člena statuta.
Ugotovitev, ali je štipendist izpolnil pogoje za nadaljnje štipendiranje, je pogodbena obveznost štipendista, ki ne predstavlja odločitve v upravni stvari.