subvencija za bivanje v študentskih domovih – stvarna pristojnost upravnega sodišča - ni socialni prejemek
Določba točke 5 b prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, pri naštevanju ene izmed pristojnosti socialnega sodišča res navaja tudi socialne prejemke iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca, in če je za priznanje pravice odločilen premoženjski cenzus. Toda v obravnavanem primeru ne gre za socialni prejemek, ki bi kot takšen bil opredeljen v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ali Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in bi se izplačeval študentom. Gre za subvencijo, ki jo za bivanje študentov glede na določbo 73. b člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z navedenim Pravilnikom prejmejo javni in zasebni zavodi. Za to obliko subvencije v navedenih predpisih tudi ni predvidena pristojnost socialnega sodišča v smislu tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1.
Zato za razmejitev pristojnosti med upravnim sodiščem in delovnim ter socialnim sodiščem, kot to določa ZDSS-1, obravnavani primer ne more biti opredeljen kot socialni spor, temveč kot spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, ki ga je izdala tožena stranka. O zakonitosti takšnega akta pa je pristojno glede na določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločati upravno sodišče.
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5. ZUP člen 2, 5. ZVis člen 24, 24/1-2.
imenovanje dekana – volilna opravila - začasna odredba – izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - status tožene stranke
Ker sodišče prve stopnje ni opravilo celovitega, zlasti pa ne pravilnega predhodnega preizkusa izpolnjenosti procesnih predpostavk za odločanje o začasni odredbi, je preuranjeno odločilo o začasni odredbi.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - izvolitev v naziv docenta – razlaga pojma mednarodne odmevnosti del – strokovno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi revidentka ni izpolnila tega bremena, saj s postavljenim vprašanjem ni zadostila standardu pomembnega pravnega vprašanja, kot se je izoblikoval v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča. Razlaga pojma mednarodne pomembnosti del (kot enega izmed meril za izvolitev v naziv), ki jo revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, namreč ni pravno, temveč strokovno vprašanje, ki ne spada v pristojnost sodišča.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1-4. ZPol člen 102. ZPSI-1 člen 81, 82.
zavrženje tožbe – ni upravni akt – negativna ocena praktičnega dela izobraževanja – ugovor na oceno – sodno varstvo
Za ocenjevanje in pravno varstvo zoper oceno se za izobraževanje po ZPol smiselno uporabljajo določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI-1. Zoper oceno praktičnega dela izobraževanja ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami, da zaradi odločitve tožene stranke ne more uveljaviti svoje pravice do zaposlitve, za katero se je izšolala, in da ji je zato nastala škoda zaradi izgube plač in zaradi izgubljene delovne dobe, ni izpolnila zahtevanega trditvenega in dokaznega bremena. Dejstvo, da tožena stranka ni izdala pozitivne odločbe na prvi stopnji, namreč revidentki ne omogoča, da izkoristi svoja znanja, pridobljena v sklopu izobraževanja in se zaposli v Republiki Sloveniji. Ni ji v celoti onemogočena zaposlitev in opravljanje dela. Tudi ni priložila nobenega dokaza, da bi bila kdaj zavrnjena pri zaposlitvi konkretno zaradi nepriznanja izobraževanja, niti da bi na kakšno konkretno delovno mesto kandidirala.
ZOFVI člen 41. ZVrt člen 28. ZZ člen 49. ZLS člen 90a.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - nakazilo proračunskih sredstev - sredstva za financiranje dejavnosti vrtca - proračun občine - neposredna pristojnost občine - razmerje med občino in vrtcem - razmerje med občino in državo - poseg države v premoženjskopravno razmerje med občino in vrtcem
Sredstva za financiranje dejavnosti vrtca zagotavlja, v skladu z 28. členom ZVrt, občina iz svojega proračuna, s katerim povsem samostojno razpolaga. To pomeni, da je poraba proračunskih sredstev v neposredni pristojnosti občine kot lokalne skupnosti. Če pa svojih finančnih obveznosti do vrtca, ki ga je ustanovila, občina ne poravna pravočasno, gre za premoženjskopravno razmerje med občino in vrtcem. V to razmerje pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more z upravno odločbo poseči država.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5. ZPVI člen 3, 3/2.
dovoljenost revizije – priznavanje tujega izobraževanja - pomembno pravno vprašanje – jasna in določna opredelitev pravnega vprašanja - zelo hude posledice
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni opredelil na zahtevan način, prav tako tudi ne zatrjuje, da bi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega pravnega vprašanja, niti da v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Zato ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 1, 2, 22, 22/1, 36. ZPP člen 343, 343/3.
imenovanje vršilca dolžnosti dekana – časovno omejeno učinkovanje akta – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Akt o imenovanju vršilca dolžnosti dekana je prenehal učinkovati z dnem imenovanja dekana. S tem dnem si tožnika svojega položaja, vezanega na pričakovano opravljanje funkcije vršilca dolžnosti dekana, ne moreta več spremeniti oziroma izboljšati. Tožnika zato ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje upravnega spora zaradi odprave izpodbijanega akta. Pravni interes mora namreč vključevati tudi interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta.
zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - napredovanje v naziv
Revizija ni dovoljena, ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, prav tako pa ni obrazložil in dokazal obstoja zelo hudih posledic, na katere se sklicuje.
izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem – začasna odredba – nastanek težko popravljive škode – začasna ureditev stanja
Tožnik z okoliščinami, ki jih navaja v svoji zahtevi, ni izkazal nastanka težko popravljive škode, ki mora biti izkazana tudi v primeru začasne odredbe za začasno ureditev stanja.
URS člen 58. ZViS člen 6, 55, 55/1, 56, 57, 59. ZUS-1 člen 63, 65,65/1-2, 73, 73/1, 75, 80, 80/3-3. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvolitev v naziv redni profesor – tajno glasovanje – obrazložitev odločbe o izvolitvi – meje sodne presoje
Obrazložitev odločbe o izvolitvi v naziv redni profesor, glede na volilni postopek, predpisan z ZViS in v njenem statutu o tajnem glasovanju njenega senata, iz objektivnih in zakonskih razlogov ne more segati preko formalnih razlogov in zajemati tudi razlogov o tem, zakaj se je senat oziroma zakaj so se njegovi posamezni člani odločali glasovati proti predlogu, da se tožnik izvoli v naziv rednega profesorja. Taka odločba lahko vsebuje le obrazložitev, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen. S tem so glede na posebne zakonske določbe ZViS dovolj tehtno in prepričljivo opredeljena odločilna dejstva, ki so vodila toženo stranko pri izdaji odločbe. Preizkus sodišča prve stopnje preko teh okvirov ne more in ne sme segati.
ZVrt člen 32, 33. ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 85, 85/2, 92, 107, 107/2. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (1996) člen 9.
plačilo staršev za program v vrtcu - nepopolna vloga za uveljavljanje znižanega plačila - obseg revizijske presoje
Določba 9. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih določa v primeru nepopolne vloge za uveljavljanje znižanega plačila za programe predšolske vzgoje v vrtcih, da pristojni organ vlagatelja opozori na pomanjkljivosti in mu določi rok, v katerem mora pomanjkljivosti odpraviti. Če vloga v tem roku ni dopolnjena, se določi polno plačilo.
Izpodbijani akt ne posega v tožničin pravni položaj, saj iz spisne dokumentacije izhaja, da je bila tožnica do tedaj že dvakrat imenovana za vršilko dolžnosti ravnateljice in da sta ji v tej funkciji potekla že dva enoletna mandata. Zato na podlagi četrtega odstavka 54. člena ZOFVI, na podlagi katerega lahko ista oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat, tožnica ne bi mogla biti (že tretjič) imenovana za vršilko dolžnosti ravnateljice.
šolstvo - imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja - pravni interes za pritožbo - število mandatov
Izpodbijani akt ne posega v tožničin pravni položaj, saj iz spisne dokumentacije izhaja, da je bila tožnica do tedaj že dvakrat imenovana za vršilko dolžnosti ravnateljice in da sta ji v tej funkciji potekla že dva enoletna mandata. Zato na podlagi četrtega odstavka 54. člena ZOFVI, na podlagi katerega lahko ista oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat, tožnica ne bi mogla biti (že tretjič) imenovana za vršilko dolžnosti ravnateljice.
izvolitev v naziv - soglasje senata – ugotovitev izida glasovanja - upravna odločba – akcesorni akt
Odločba v smislu ZUP in ZUS je le tista odločba, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ugotovitev izida glasovanja ni takšno odločanje, ampak gre za ugotovitev dejstva.
usmeritev v prilagojeni program – preveritev po samem zakonu – časovno omejeno učinkovanje – pravni interes
Sporna odločba o usmeritvi se glede na 4. točko njenega izreka preveri po uradni dolžnosti junija 2005. Skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena ZUOPP je namreč treba v roku, določenem v odločbi o usmeritvi, ki pa ne sme biti daljši kot tri leta, preveriti ustreznost usmeritve in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da je sporna odločitev z izdajo nove odločbe junija 2005 prenehala učinkovati.
individualni program šolanja – pravni interes za revizijo - nedovoljena revizija
Ker se je sporna odločitev nanašala na šolsko leto 2002/2003 in je s potekom tega šolskega leta prenehala učinkovati, si tožnik več ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zato je prenehala tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, tudi za meritorno odločanje o reviziji (prej pritožbi). Pravni interes tožnika v tem upravnem sporu je lahko le dejanske, ne pa pravne narave.
ZMat člen 50. ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/1, 4. ZUS-1 člen 20.
matura – ugovor zoper oceno – zavrženje tožbe – ni upravna stvar – kršitev človekovih pravic – tožbene navedbe
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave.
vrnitev doktorske disertacije v spremembo in dopolnitev – stvarna pristojnost – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o vrnitvi doktorske disertacije je del postopka ocenjevanja in s tem opravilo strokovne narave, zato tak sklep ni upravni akt in ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.