ZUS-1 člen 36, 36/3, 36/4.. ZSPJS člen 3, 3a, 43b. ZJU člen 179.
sistem plač v javnem sektorju - dodatek za čas stalne pripravljenosti - inšpekcijski nadzor - procesne predpostavke za tožbo - izpodbojna tožba - tožba zaradi varstva človekovih pravic
Z izpodbijano odločitvijo ministra o ugovoru zoper ukrepe inšpektorja ni bilo v ničemer poseženo v pravice pritožnice kot institucije - proračunske uporabnice, niti ji niso bile naložene nobene obveznosti, niti ni bilo poseženo v njen pravni položaj, kar so bistvene procesne predpostavke za dovoljenost upravnega spora, ob seveda izkazanem pravnem interesu za vložitev tožbe.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - zelo hude posledice niso izkazane - odvzem strokovnega naziva - stroški odgovora na revizijo
Izpostavljeni vprašanji sta po vsebini enaki in v praksi Vrhovnega sodišča že rešeni.
V postopku revizije se ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitve pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti, sicer pa revident v zvezi z izpostavljenim vprašanjem izhaja tudi iz okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Zgolj s splošno navedbo, da mu je z odvzemom strokovnega naziva onemogočeno opravljanje poklica za katerega je dobil izobrazbo, revident ni izkazal pogoja zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
začasna odredba – ureditvena - težko popravljiva škoda - vpis na fakulteto - izpolnjevanje vpisnih pogojev
Tožnica z zatrjevanjem, da v primeru uspeha s tožbo vpis ne bo več mogoč, težko popravljive škode ni izkazala. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe poudarila, da bo v primeru, da bo sodišče odločilo drugače, v skladu s pravnomočno sodno odločbo vpis mogoč tudi po tem roku in tako tožnici s tem ne bo nastala nepopravljiva škoda.
Tožnica tudi ni izkazala težko popravljive škode s sklicevanjem na ustavne pravice do izobrazbe in šolanja iz 57. člena Ustave RS. Tožnica bo lahko pridobila želeno izobrazbo oziroma ji bo pridobitev zaželene izobrazbe omogočena pod enakimi pogoji kot vsem drugim, če oziroma ko bo izpolnila zahtevane pogoje za vpis.
priznanje izobrazbe za namen zaposlovanja - odločitev sodišče prve stopnje o stvari sami – spor polne jurisdikcije - revizija tožene stranke – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno
Revident s svojimi vprašanji in navedbami v reviziji ni zadostil v upravnosodni praksi uveljavljenim zahtevam, da se določeno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje.
dovoljenost revizije - usmeritev v prilagojen izobraževalni program - zelo hude posledice - presoja dejanskega stanja v reviziji - vezanost zelo hudih posledic na ugotovljeno dejansko stanje
Da bi lahko Vrhovno sodišče revizijo dovolilo, bi moralo torej presoditi, da obstoji drugačno dejansko stanje, kot ga je v pravnomočni sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje. Tega pooblastila pa Vrhovno sodišče nima, saj je v revizijskem postopku vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je podlaga za pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, pa z izvršitvijo izpodbijanega akta hude posledice ne bodo nastale. Zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
dovoljenost revizije - neupravičen vpis v višji letnik - pomembno pravno vprašanje - splošno stališče namesto vprašanja - odstop od sodne prakse VSRS ni izkazan - bistveno drugačno stanje zadev - zelo hude posledice niso izkazane - splošne navedbe - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident s splošnim in načelnim stališčem, ki ga v reviziji uveljavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja.
Ker sta obravnavani primer in primer, s katerim uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, v bistvenem različna, z njim ne more izkazati tega pogoja za dovoljenost revizije.
Zgolj s splošnimi in neizkazanimi navedbami revident ni izkazal nastanka zelo hudih posledic.
vpis v prvi letnik - status kandidata s posebnimi potrebami - dovoljenost revizije - revizija tožene stranke - ugotovitvena sodba - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Neposredni učinki izpodbijanih odločitev sami po sebi še ne zadostujejo za utemeljitev zelo hudih posledic teh odločitev. Zelo hude posledice za stranko je treba posebej izkazati, česar revident v obravnavanem primeru ni storil. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo.
ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 83, 83/2-2, 83/2-3, 85, 85/1-1, 85/2. Statut Univerze v Ljubljani člen 178.
odvzem magistrskega naslova - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - avtonomija - presoja izvirnosti dela - strokovno pedagoško opravilo - že rešeno vprašanje - razlikovanje med pisnimi poročili - dokazna ocena - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - izvedenci - poseg v čast in dobro ime
Prvo revizijsko vprašanje je v sodni praksi že rešeno: presoja izvirnosti strokovnega ali znanstvenega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ univerze oziroma članice univerze vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na to, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni nobenega bistvenega razlikovanja med pisnimi poročili o razlogih za odvzem naslova treh visokošolskih učiteljev, ki so sestavljali komisijo, revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je drugo revizijsko vprašanje zgolj hipotetično.
Revident v zvezi s tretjim vprašanjem ni natančno in konkretno zatrjeval kršitev določb ZUS-1.
Četrto revizijsko vprašanje je splošno in nekonkretizirano, predvsem pa izhaja iz napačne predpostavke, da se avtonomija v zvezi s pedagoškimi strokovnimi opravili nanaša na visokošolske učitelje, ki pripravijo pisna poročila o razlogih za odvzem naslova. Omenjena avtonomija pa se nanaša na pristojni organ univerze oziroma članice univerze, ki sprejme odločitev o odvzemu naslova.
URS člen 58. ZVis člen 6. ZUP člen 4. Statut Univerze v Ljubljani člen 176, 177, 178, 179. ZVPI člen 14, 14/6.
odvzem doktorata znanosti - dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pogoji za odvzem naslova - postopek - uporaba ZUP - avtonomija univerze
Izpodbijana odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da revidentova disertacija ni v zadostni meri rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov oziroma je tudi rezultat tujega avtorskega dela brez ustrezne navedbe literaturnega vira, kar je strokovna ocena. Vrhovno sodišče se strinja, da sodišče v to oceno ne more posegati ter zato opravi (le) preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
Univerza določi pogoje in postopek za odvzem naslova doktor znanosti v svojem splošnem aktu, to je Statutu. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri tem za strokovno oceno, ali je doktorska disertacija rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in njegovih lastnih dosežkov, da je to strokovno pedagoško opravilo in da zato sodišče v to odločitev oziroma razloge (vsebinsko) ne more posegati.
Pri odvzemu doktorata gre za popolnoma ločen postopek od postopka pridobitve naslova (tudi urejen je ločeno, v drugem poglavju Statuta UL), torej (niti smiselno) ne gre za obnovo postopka pridobitve naslova, ki je bil končan s pridobitvijo naslova. Statut UL sam vsebuje jasne določbe glede postopka odvzema, tudi procesne, in ni potrebe po uporabi določb ZUP. Posledično niso upoštevni revizijski ugovori glede napačne uporabe določb ZUP v zvezi z obnovo postopka (glede rokov, sklepa o obnovi in razlogov za obnovo).
subvencija za prehrano - ni izpodbijanega akta - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - sodišče zadeve ne more obravnavati - dokazno breme - breme predložitve izpodbijanega akta
Na vprašanje, kdaj sodišče „zadeve ne more obravnavati“ (drugi odstavek 31. člena ZUS-1), po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče enoznačno odgovoriti, temveč je to stvar presoje v vsakem posameznem primeru.
V nobenem primeru pa ni mogoče zgolj na podlagi dejstva, da sodišče fizično ne razpolaga z izpodbijanim aktom, zaključiti, da zadeve ni mogoče obravnavati. Relevantno vsebino izpodbijanega sklepa je namreč mogoče ugotoviti tudi na druge načine.
usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - izdaja začasne odredbe
V obravnavani zadevi je nastanek težko popravljive škode kot verjeten izkazan. Prav tako je izkazano, da je začasna ureditev stanja, to je, da tožnik do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu ostaja v dosedanjem izobraževalnem programu potrebna, saj bi v tem programu ostal, če bi bila izpodbijana odločba odpravljena. Vrhovno sodišče namreč meni, da v primeru, da bo tožnikovi tožbi ugodeno in bo pravnomočno odločeno, da se ponovno vključi v navedeni izobraževalni program, njegovo nadaljnje šolanje v takem programu ravno zaradi morebitne tožnikove preusmeritve v program po izpodbijani odločbi, čeprav ne formalno, pač pa dejansko otežkočeno, če ne celo onemogočeno.
dovoljenost revizije - sprejem otroka v vrtec - pomembno pravno vprašanje - starostni pogoj za sprejem - jasno zakonsko besedilo - čakalni seznam
V reviziji izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago določb 20. in 20. b člena ZVrt, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Iz določb 20. in 20.b člena ZVrt jasno in nedvoumno med drugim izhaja, da vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev in da se otroci, ki niso sprejeti v vrtec, v skladu s prednostnim vrstim redom uvrstijo na čakalni seznam.
ugoditev pritožbi - izjemni vpis v višji letnik - pravni interes - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba
Čeprav je tožnik še pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu dosegel izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2011/12, pa po presoji Vrhovnega sodišča to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev nezakonitosti odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo ugodeno njegovi prošnji za izjemen vpis v višji letnik fakultete tudi v študijskem letu 2010/11.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo tožnika pozvati, da se glede na konkretno situacijo izjasni, ali vztraja pri izpodbojni tožbi ali pa zahteva ugotovitev nezakonitosti (prvostopenjske) odločbe v zvezi s prošnjo za izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2010/11.
URS člen 58, 58/1, 155, 158. ZSNZ-1 člen 2, 16. ZVis člen 6. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4.
odvzem naslova magister pravnih znanosti – dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pogoji za odvzem naslova – neprava retroaktivnost – presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
V obravnavanem primeru ne gre za retroaktivno uporabo Statuta/2005, saj ne gre za poseg v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, temveč za „nepravo retroaktivnost“, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, vendar z učinkom za naprej.
Presoja izvirnosti magistrskega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ tožene stranke vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati.
URS člen 121. ZDSS-1 člen 5, 5/1-f, 7. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 12, 12/3.
spor o pristojnosti - kadrovska štipendija – prekinitev pogodbe o štipendiranju – pogodbeno razmerje - javno pooblastilo
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločala z upravnim aktom v okviru izvrševanja upravne funkcije na podlagi norm javnega prava (saj za to niti ni imela javnega pooblastila), ampak je posegla v (tristransko) pogodbeno štipendijsko razmerje. Zato gre v obravnavanem primeru za spor o kadrovski štipendiji v smislu določbe f. točke prvega odstavka 5. člena ZDDS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).
ZUS-1 člen 2, 93, 93/2. ZViS člen 6, 24. ZDSS-1 člen 52. ZSDU člen 106.
dovoljena revizija – postopek izvolitve dekana – procesne predpostavke za tožbo – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – pritožba tožene stranke
Za odločanje o sklepu tožene stranke Univerze A., s katerim je ta odločila, da se razveljavijo vsa volilna opravila in se ustavi postopek volitev kandidata za predlog rektorju Univerze A. Za imenovanje dekana Univerze A., ni predvidena pristojnost niti upravnega niti delovnega sodišča ali katerega drugega sodišča. Z izpodbijanim sklepom, se je želelo urejati vprašanja internega delovanja znotraj fakultete, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s Statutom, Pravili FHŠ in drugimi internimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in fakultete po načelih avtonomije.
izjemni vpis v višji letnik – ureditvena začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – absolutno bistvena kršitev – razlogi o odločilnih dejstvih – opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika
Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni vsebinsko opredelilo do navedb tožnice, danih v predlogu za izdajo začasne odredbe, in gre za razloge o odločilnih dejstvih, po presoji Vrhovnega sodišča takšnega sklepa ni mogoče preizkusiti.