ZD člen 132, 132. ZSReg člen 30, 30/1, 33, 33/1, 33/2, 30, 30/1, 33, 33/1, 33/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32.
družba z omejeno odgovornostjo - sprememba družbenikov zaradi smrti - sklep o dedovanju - predhodno vprašanje
Če družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo umre, preide njegovo premoženje (kamor spada tudi delež v družbi) na dediče že v trenutku smrti. Zato je vprašanje, kdo so družbeniki na podlagi dedovanja, predhodno vprašanje, o katerem mora odločiti registrsko sodišče samo, če sklep o dedovanju še ni bil izdan, med udeleženci postopka pa ni spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna rešitev predhodnega vprašanja. Samo zato, ker predlagatelj sklepa o dedovanju (ki še ni bil izdan) kljub pozivu sodišča ni priložil predlogu za vpis spremembe družbenikov, tega predloga ni mogoče zavreči.
Pri uskladitvi z ZGD mora d.o.o. kot predlagatelj povečati osnovni kapital na najmanj 1.500.000,00 SIT od tega pa dejansko vplačati najmanj 750.000,00 SIT (5. odst. 410. čl. ZGD). Pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala po 2. odst. 580. čl. ZGD, ni mogoče šteti, da je prišlo do dejanskega povečanja osnovnega kapitala v višini 750.000,00 SIT, če izkazana izguba v bilanci stanja presega izkazani kapital nad tem zneskom.
firma - uporaba firme - skrajšana firma - sestavine firme - vpis v register
Tudi skrajšana firma mora biti taka, da se jasno razlikuje od firm drugih družb in lahko poleg dodatne sestavine polne firme iz 13. člena ZGD ter označbe, za kakšno družbo gre, vsebuje še kakšno drugo označbo.
Ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka izkazala nevarnost poseganja v njeno posest, ki se nanaša na odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni v nasprotju z razlogi sodišča v zvezi z odločitvijo o tožbenem zahtevku. Sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe lahko ugotovi verjetnost obstoja zahtevka že na podlagi tožbenih navedb in zahtevka kot proti temu. Takšne ugotovitve pa ne v procesnopravnem ne v materialnopravnem pogledu ne preprečujejo sodišču, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka, ko mora z večjo stopnjo spoznanja materialne resnice - prepričanjem - ugotoviti odločilna dejstva, zaključi, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ml. otroci so v prometu deležni posebne zaščite in pozornosti in njihovo morebitno nepravilno ali protipravno vedenje oziroma ravnanje v prometu za voznika ne more biti nepričakovani dogodek.
sodna pristojnost - agrarne skupnosti - denacionalizacija - odškodnina
Vprašanje sodne ali upravne pristojnosti je urejeno z določbami 9. člena ZPVAS, kjer je predpisana pristojnost upravnih organov, v kolikor se uveljavlja vračanje premoženjskih pravic v naravi, za primere, ko vrnitev ni mogoča, pa je določeno v že prej navedenem 10. členu istega zakona, da se uveljavlja odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, kar lahko pomeni le s tožbo pred rednim sodiščem.
ZPP (1977) člen 451, 451/4, 451, 451/4. ZIP člen 55, 55.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob upoštevanju določbe četrtega odstavka čl. 451 ZPP je treba v pravdnem postopku po opravljeni glavni obravnavi s sodbo odločiti, ali ostane sklep o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku, zdaj toženi stranki naloženo, da upniku zdaj tožeči stranki poravna vtoževano terjatev s pripadki in v odločitvi o izvršilnih stroških v celoti ali delno v veljavi ali se razveljavi.
Pri (mednarodnem) cestnem prevozu vstopi prejemnik blaga v prevozno pogodbo, zato pošiljatelj ni aktivno legitimiran za tožbeni zahtevek na odškodnino za škodo zaradi poškodbe pošiljke.
ZTLR člen 70, 75, 70, 75. Zakon o vodah (ZV) člen 2, 53, 2, 53, 2, 53.
motenje posesti - podtalna voda - javno dobro
Za motenje posesti vodnjaka bi šlo le v primeru, ko bi bilo motilno dejanje storjeno neposredno na vodnjaku (npr. neupravičeno zajemanje vode iz vodnjaka, zastrupitev vode, itd.). Če pa tožnik trdi, da je toženec na svoji parceli izkopal jamo, kar naj bi imelo za posledico, da je voda v tožnikovem vodnjaku presahnila, pa pomeni, da tožnik zatrjuje motenje posesti podtalnega vodnega vira. Po določbah Zakona o vodah (Ur. l. RS št. 38/81, 29/86 in 15/91) je podtalna voda dobrina splošnega pomena, na javnem dobru pa ni mogoče pridobiti stvarnih pravic in tudi ne posesti in posestnega varstva.
Če je dolžnica dolžna plačati upnici relativno visok znesek odškodnine, upnica pa je tuja državljanka, je vložitev revizije upravičen razlog za odlog izvršbe. Z vložitvijo revizije je namreč izpolnjen pogoj za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 63. čl. ZIP, zaradi morebitnega uveljavljanja terjatve v tujini (kolikor bi dolžnica z vloženo revizijo uspela), pa je izkazana tudi verjetnost, da bo dolžnica z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo.
Četudi je v najemni pogodbi, ki je podlaga tožnikovi posesti, določeno, da ima v primeru odpovedi oziroma prenehanja najema najemodajalec (toženec) pravico zamenjati ključavnico na vratih poslovnih prostorov in na stroške najemnika uskladiščiti morebitne stvari najemnika, to toženca (najemodajalca) ne opravičuje do samopomoči.
motenje posesti - ekonomski interes - pravni interes - vzpostavitev v prejšnje stanje
Dolžnost sodišča je da, kadar odloča o zahtevku za vzpostavitev prejšnjega stanja, oceni ekonomsko upravičenost zahtevka, in da vzpostavitve prejšnjega stanja ne odredi, če za to ni ekonomskega interesa tožnika, ekonomski interes toženca pa bi bil prizadet.
Prvostopno sodišče je popolnoma prezrlo trditev tožeče stranke, da je zaradi posega toženih strank nastala nevarnost, da bo njiva oziroma hrib pričel plaziti v dolino. Od tega je namreč tudi odvisno, kakšna škoda je nastala oziroma še grozi tožeči stranki, od tega pa zavisi tudi njen ekonomski in v posledici le-tega tudi pravni interes.
Odvetniška tarifa v svoji tarifni številki 34 res priznava pravico do nagrade odvetniku tudi v zvezi z odškodninskim zahtevkom pred zavarovalnico, vendar pa 1. čl. Odvetniške tarife izrecno določa, da ta obravnava le način vrednotenja in obračunavanja odvetniških storitev in povračilo izdatkov v razmerju med uporabnikom pravne pomoči in odvetnikom. Uporablja pa se tudi za primere, ko sodišče odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v breme nasprotne stranke. Do takšne odločitve pa lahko pride le, v kolikor je že v teku ustrezen postopek glede glavne stvari.
zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Zastaralni rok za terjatev tuje pravne osebe iz pogodbe o prometu blaga in storitev je tri leta in začne teči z zapadlostjo račune za opravljeno storitev, če ni med strankama drugačnega dogovora.
vpis v zemljiško knjigo - prepoved odtujitve - ovira za vpis
Pri nepremičnini vknjižena prepoved odtujitve brez dovoljenja določenih oseb oziroma do vračila kredita predstavlja po 5. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK oviro za zemljiškoknjižni vpis, če predlagatelj ne predloži ustreznega odpisnega dovoljenja tistih, v čigar korist je prepoved vknjižena. Kolikor predlagatelj meni, da takšna prepoved ni ovira za vpis, ker je bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, lahko te svoje trditve uveljavlja le s tožbo napram tistim, ki mu dovoljenje za vpis neutemeljeno odrekajo.
Za tožbo zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tako tisti, ki je motil posest, kot tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. Zato je toženec, ki je storil dejanje preko delavcev družbe, katerim je kot direktor naročil, da izvršijo motilno dejanje, pasivno legitimiran, pri čemer ni pomembno ali je toženec dejanje storil kot fizična oseba ali kot predstavnik pravne osebe.
Če lastnik stanovanja, kljub pravočasni zahtevi upravičenca, proda stanovanje osebi, ki ni upravičena do odkupa po čl.117 Stanovanjskega zakona, ima upravičenec pravico izsiliti sklenitev pogodbe z njim s tožbo tako, da toži na razveljavitev pogodbe, ki jo je zavezanec sklenil s tretjo osebo in nato na sklenitev pogodbe z njim.