odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - odstop dednega deleža po podani izjavi o odpovedi dediščini
Izjava o odpovedi dediščini je nepreklicljiva (1. odst. 138. člen ZD) Zato je ni mogoče več spreminjati v zapuščinskem postopku, tudi na ta način ne, da se spremeni v izjavo o odpovedi dediščini v korist določenega dediča (pravilno: odstopu dednega deleža - člen 136/2 ZD). Dedič, ki se je dediščini odpovedal, lahko le zahteva razveljavitev izjave o odpovedi pod pogoji iz 2. odst. 138. člena ZD; tega pa ne more storiti s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s posebno tožbo (2. odst. 138. člen ZD).
Tožena stranka je bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, zato se ne more sklicevati na to, da tožnik ni bil lastnik prostorov, ki jih je od njega vzela v podnajem.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSL41304
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZNP člen 131, 131.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - določitev meje v ugotovitvenem postopku - napotitev na sodni mejni postopek
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP ni bila podana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo rezultat nepravdnega postopka poprave meje, v katerem je bil predlog za popravo meje pravnomočno zavrnjen, ker meja še vedno poteka tako, kot je bila pred tem sporazumno določena v mejnem ugotovitvenem postopku. Ker je sodišče ugotovilo, da je bila ograja postavljena za tako določeno mejo - na parceli tožeče stranke, je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za odstranitev ograje.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank
Če se upnica in dolžnica pred sodiščem sporazumeta (251.c člen ZIP) o obstoju terjatve iz posojilne pogodbe in času njene zapadlosti, istočasno pa je sklenjen tudi sporazum z zastaviteljema, ki nista dolžnika iz obligacijskega razmerja, z upnico, da soglašata z vknjižbo zastavne pravice na njuni nepremičnini zaradi zavarovanja terjatve upnice, pomeni, da upnica razpolaga z dvema izvršilnima naslovoma. Tako lahko predlaga izvršbo zoper dolžnico iz obligacijskega razmerja na njeno premoženje po splošnih določbah ZIP, lahko pa predlaga izvršbo zoper zastavitelja na zastavljeno nepremičnino.
ZVGLD člen 58, 59, 58, 59. ZPP (1977) člen 1, 1. URS člen 23, 157, 157/2, 23, 157, 157/2. ZDSS člen 75, 75.
pravica do sodnega varstva - civilnopravno razmerje - pristojnost rednega sodišča - članstvo
Za odločanje v sporu o članstvu v lovski družini je po uveljavitvi zakona o socialnih in delovnih sodiščih, ki je razveljavil zakon o samoupravnih sodiščih, glede na določbo 58. čl. zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, pristojno redno sodišče, saj je tak spor mogoče opredeliti kot spor iz drugih civilnopravnih razmerij.
razvezni pogoj - učinek - ZOR - dispozitivna določba
Po 3. odst. 74. čl. ZOR pogodba, ki je sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Gre za določbo dispozitivne narave, zato je treba priznati prednost drugačni ureditvi po volji strank oziroma drugačni ureditvi, če to terja kavza pogodbe.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, ker je v izreku v celoti ustavilo izvršbo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja, v obrazložitvi pa kot razlog navedlo, da upnik v treh mesecih od obvestila o neuspešnem rubežu na premične stvari ni predlagal ponovnega rubeža. Upnik pa je v istem postopku predlagal tudi izvršbo z rubežem na osebni dohodek dolžnice. Pri ponovnem odločanju se bo moralo prvostopno sodišče v okviru določbe 3. odstavka 79. člena ZIP omejiti le na tisti del izvršbe, ki je tekla na podlagi sklepa, s katerim je bila dovoljena izvršba z rubežem na premične stvari dolžnice.
Predlagajoča stranka ni bila opozorjena na posledico, da se v primeru, če predlagatelj v roku ne založi predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem ali cenilcem, šteje, da je predlog umaknil. Ker je z izpodbijanim sklepom kljub temu sodišče štelo, da je predlog umaknjen, je storilo bistveno kršitev določb nepravdnega postopka.
Ni treba, da lastnik zemljišča vloži tožbo proti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da bi tako pokazal svoje nasprotovanje. To je podano že v primeru, če je lastnik jasno in nedvoumno z besedami ali dejanji dal vedeti, da se z vožnjami ali hojo ne strinja.
ZTLR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 353, 353/1-2, 353, 353/1-2.
motenje posesti - varstvo posesti - zadnje stanje posesti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvrševanje posesti na kmetijskem zemljišču ne pomeni vsakodnevnega ali celo ne nujno vsakomesečnega izvrševanja posestnih dejanj na njem. Presoja o tem, ali je imel tožnik posest pred motitvenim dejanjem, odvisna tudi od ugotovitev, kdaj je posamezna kmečka opravila na takšni parceli sploh potrebno opravljati. V ponovljenem postopku bo materialnopravno lahko sporen tudi zaključek, da je toženec pridobil izključno posest le na podlagi poseka sliv, saj je tožnik temu dejanju nasprotoval, ker je takrat zoper toženca podal kazensko ovadbo.
motenje posesti - dejanska oblast - zadnje stanje posesti
V času, ko je bilo stanovanje na podlagi sodne odločbe o izdaji začasne odredbe za zavarovanje terjatve zapečateno, tožeča stranka ni imela posesti. Toženec zato ni motil tožeče stranke s tem, ko je namestil na vrata zapečatenega stanovanja železno prečko.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - razmerja med solastniki
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da je le ona lastnica spornega stanovanja, temveč je uspeh dokaznega postopka pokazal, da za sporno stanovanje velja pravni režim skupnega premoženja, pridobljenega v izvenzakonski skupnosti, je možno medsebojna razmerja solastnikov, torej tožnice in toženca, ne glede na dejstvo, da gre za prenehanje izvenzakonske skupnosti, urejati le na načine, ki jih za solastnike določata Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Zakon o nepravdnem postopku, ne pa Stanovanjski zakon, kot to želi doseči tožeča stranka.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - vknjižba v zemljiško knjigo
Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank v smislu čl. 251/c ZIP ima moč sodne poravnave. Zato je pritožbeno zavzemanje za zahtevano preveritev dokumenta o prejemu "prejetega denarja", kot pogoj za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini, neupoštevno.
ZPP (1977) člen 27, 492, 27, 492. ZOR člen 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1, 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1.
bančna garancija brez ugovora - pisni poziv - pristojnost slovenskega sodišča - kraj izpolnitve pogodbe
Če v bančni garanciji s klavzulo "na prvi pisni poziv" ni naveden čas njene veljavnosti, garancija ne ugasne v trenutku zapadlosti z njo zavarovanega dolga, ampak upravičenec lahko zahteva njeno izpolnitev od takrat dalje vse do izteka zastaralnega roka. Če pred vložitvijo tožbe upravičenec ni pisno pozval banke na plačilo, se za tak poziv šteje tožba. Kadar ima posojilodajalec sedež v Republiki Sloveniji, je za gospodarski spor na vrnitev posojila in solidarno na plačilo po bančni garanciji, s katero je bila zavarovana terjatev na vrnitev posojila, glavni dolžnik in garancijska banka pa imata sedeža v tujini, pristojno slovensko sodišče.
1. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe mora sodišče, v zvezi z ugovorom nasprotne udeleženke, ugotoviti, ali je bila nasprotna udeleženka seznanjena s postopkom, tako da ji je bilo vabilo ali kakšno drugo sodno pisanje osebno vročeno (88. čl. ZUKZ). Ugotovitev, da nasprotna udeleženka ni sodelovala v postopku pred tujim sodiščem, ker je bila na počitnicah, ne zadostuje.
2. Tuje sodne odločbe, izdane po konvenciji, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija, sodišče ne presoja z vidika izpolnjevanja predpostavk po ZUKZ, temveč le ugotavlja, ali je odločba izdana v skladu s konvencijo.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - škoda, ki presega normalne meje
Tožnik ima pravico do povračila škode na stanovanjskem objektu, ki jo povzroča povečan tovorni promet na cesti, ki ga je mogoče opredeliti kot splošno koristno dejavnost, vendar le, če škoda presega normalne meje (3. odst. 156. čl. ZOR). S škodo, ki presega normalne meje so mišljene takšne škodne posledice, ki presegajo okvire, ki so običajni in tolerantni v sodobnem urbanem okolju z vsemi škodljivimi posledicami, ki jih mora posameznik sprejeti z življenjem v takšnem okolju.
ZPPOLS člen 10, 10/2, 16, 16/1, 10, 10/2, 16, 16/1.
pravna oseba
Določba 1. odst. 16. čl. ZPPOLS ne izključuje notranjega odkupa delnic kot obveznega načina privatizacije. Interna razdelitev in notranji odkup sta namreč obvezni metodi privatizacije, Sklad pa ima le "pravico", da odstotek družbenega kapitala, ki bi ga želel (in glede na 2. odst. 10. čl. tudi moral) ponuditi z notranjim odkupom, poljubno določi v okviru zakonskih razponov.