Brez naroka bi lahko sodišče odločilo samo ob pogojih iz 496. člena ZPP, sicer pa gre za kršitev postopka iz 9. točke II. odst. 354. člena ZPP. Ker je dejansko stanje o zapadlosti plačila med strankama sporno, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
Po določilu 35. člena zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS štev 1/90 in sl.) odloča o vrnitvi preveč plačane takse pristojni davčni urad ( do 27.7.1996 pa je odločal pristojni upravni organ občine oz. upravne enote). Prvostopno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o vrnitvi sodne takse, ne glede na obliko plačila - v gotovini ali sodnih kolkih.
Status samostojnega podjetnika po zakonu o gospodarskih družbah omogoča uporabo firme na trgu, kar pa ne pomeni, da nastopa samostojni podjetnik v pravdnem postopku s to firmo. Domnevanega dejstva iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL ni treba ne navajati in ne dokazovati, namesto tega pa je treba trditi in v sporu dokazati predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo. Če je ta baza dokazana, vzame sodnik domnevano dejstvo za podlago svoje sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazano. Nepotrebno je ugotavljati okoliščine in izvajati dokaze, s katerimi se slabovernost stranke še posebej dokazuje. Tožena stranka lahko izpodbija in dokazuje nasprotno samo v okviru domnevne baze (npr.posel ni bil dogovorjen na ta dan). V postopku v gospodarskih sporih sodi od 1.1.1995 dalje sodnik posameznik, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 sit.
ZPP (1977) člen 442, 442. ZIP člen 265, 267, 265, 267.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nenadomestljiva škoda - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom
Narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati (zlasti, če gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve) nemalokrat zahtevajo take ukrepe, ki se skoraj povsem pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebno, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek nenadomestljive škode.
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 158, 158/1, 154, 154/1, 158, 158/1. ZOR člen 261/1, 262, 261/1, 262.
izpolnitev obveznosti - obveznost vrnitve avtomobila - pravica do povrnitve pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Ker toženec ni vrnil tudi ključev avtomobila, zato ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti vrnitve avtomobila tožeči stranki. Izpolnitev obveznosti vrnitve avtomobila je namreč po naravi stvari lahko le v tem, da se izročijo tudi ključi, saj brez njih avtomobila ni mogoče uporabljati. V zahtevku za vrnitev avtomobila je tako nujno vsebovan tudi zahtevek za izročitev ključev.
pravdni stroški - pripoznava zahtevka - povod za tožbo
Toženec ni dal povoda za tožbo, če je tožnik vložil dajatveno tožbo še pred zapadlostjo, oziroma, če je tožnik tožil brez opomina, pa je takšen opomin bil potreben po določbah materialnega prava. Druga predpostavka za uporabo določbe 157. člena ZPP je, da toženec zahtevek takoj prizna. Če je zahtevek medtem že zapadel, ne zadošča pripoznava, marveč je treba, da toženec zahtevek tudi takoj izpolni. Vročena tožba ima materialno-pravni učinek opomina, ker sproži zapadlost.
Po določilu 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo procesni roki v času sodnih počitnic to je od 15. julija do 15 avgusta. Po III. odstavku cit. člena zakon ne uvršča izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve, ki se ne nanaša na vzdrževanje otrok, med nujne zadeve, kjer roki vseeno tečejo. Zato med sodnimi počitnicami vložen ugovor pa čeprav po preteku osem dni od vročitve sklepa, ni prepozen.
V primeru, ko je dolžnik fizična oseba z imenom in priimkom mora upnik, ki želi izvršbo na denarna sredstva dolžnika, skladno s 98. členom ZIP v izvršilnem predlogu navesti denarni zavod, sodišče pa nato samo s poizvedbami ugotovi ostale podatke o depozitu.
Dajatveni del sklepa o motenju posesti učinkuje le v razmerju med pravdnima strankama (pravila o objektivni in subjektivni pravnomočnosti sodne odločbe), zato ne more posegati v pravice tretjih oseb, ki v pravdi niso sodelovale. Zato tudi tretje osebe ne bi obvezovala naložitev vzpostavitve v prejšnje stanje, kot je obstajalo pred zatrjevanim motenjem oziroma odvzemom posesti. Takšen sklep nasproti tretji osebi ne bi bil izvršljiv. Če je bilo stanovanje odtujeno po vložitvi tožbe je treba pri odločanju o povračilu pravdnih stroškov ugotavljati, ali bi sicer zahtevek tožeče stranke bil utemeljen, v kolikor do odtujitve spornega stanovanja med pravdo ne bi prišlo.
nujna pot - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti
Da se skrbneje razčisti vprašanje, ali je pot po obravnavani trasi potrebna za celotno normalno uporabo nepremičnine predlagatelja, je potrebno imeti v vidu tudi določila Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov pri delodajalcih in na kmetijah (Ur.l. RS št. 23/96).
Pogodba o večstranskem pobotu vsebuje vrsto dvostranskih pogodb o odstopu terjatve. Zato pomeni ponudba enega udeleženca takega pobota drugemu ponudbo za sklenitev pogodbe o odstopu terjatve. Prejemnik take pogodbe mora sprejem ponudbe izjaviti ponudniku. Šele ko zadnji ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o večstranskem pobotu sklenjena. Zapozneli sprejem ponudbe pomeni novo ponudbo.
Ob nasprotju med določbo 68. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK), ki zahteva za podlago vpisa pravnomočno upravno odločbo, in določilom 2. odstavka 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), po katerem za vpis v zemljiško knjigo za do sprejema tega zakona nedokončane komasacijske postopke pravnomočnost odločbe ni pogoj, se je treba opreti na slednjo, to je cit. določbo ZKZ. Ta zakon je v razmerju do ZZK poznejši in tudi poseben (lex posterior, lex specialis), tak namen zakonodajalca pa izhaja iz celotnega teksta 2. odstavka 115. člena ZKZ.
ZOR člen 294, 294. ZIP člen 187, 187. SZ člen 129, 129.
sodni penali - nakup drugega primernega stanovanja
Če v pravnomočni sodbi ni navedeno konkretno stanovanje, kot drugo primerno stanovanje, ki ga je dolžnik dolžan upniku omogočiti kupiti po določbah SZ, mora upnik, ki zahteva izpolnitev obveznosti v dodatnem roku in po neuspešnem izteku tega roka plačilo sodnih penalov, navesti konkretno stanovanje, ki naj mu ga dolžnik omogoči kupiti.
Začasna odredba se ne sme skladati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uveljavljen s tožbo, ali pa šele bo. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe. V sodni praksi in pravni teoriji sta znani izjemi le v zvezi z motitvenimi tožbami ter zahtevki za prejemke, ki so osnova za preživljanje. V nobenem primeru se taka izjema ne dovoli za zavarovanje zahtevka iz pogodbenih odnosov. Za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo sta solidarno odgovorna tudi družbenika (101. člen ZGD).
Če pooblaščenec tožeče stranke opravičuje svoj izostanek z naroka z nenadno in nujno zadržanostjo ali z boleznijo, za kar pa ne predloži nobenega dokaza, se šteje, da predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo ni utemeljen, s čemer so podani pogoji za ugotovitev domneve umika tožbe.
Tožeča stranka lahko od zapadlih in ne plačanih obresti zahteva zamudne obresti od dneva vložitve izvršilnega predloga ali tožbe (procesne obresti), čeprav glavna terjatev, iz katere izvirajo (obračunane) pogodbene ali zamudne obresti, še ni prenehala (in je vtoževana skupaj z obrestmi).
Razdrtje materialnopravne pogodbe povzroči pravne učinke (prenehanje pogodbenih obveznosti) na materialnopravnem področju (določa jih ZOR kot materialnopravni predpis) in ne pomeni obenem razdrtja pogodbe o razsodišču.
Stečajni dolžnik je prenesel svoj sedež iz kraja A v kraj B, upnik pa ima izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo z enako firmo, ki je imela v času pravde sedež v kraju A, mora ugotovitveni postopek začeti stečajni dolžnik, zastopan po zakonitem zastopniku - stečajnem upravitelju.