narok za glavno obravnavo - čas za pripravo obrambe
Če toženec prejme vabilo na narok za glavno obravnavo več kot osem dni pred narokom in ga odvetniku nato izroči samo štiri dni prej, sodišče ni dolžno ugoditi predlogu za preložitev naroka; z zavrnitvijo takega predloga ni storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Če bi bil predlog zavrnjen neutemeljeno, bi bila lahko storjena relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če bi toženec v pritožbi izkazoval, v čem bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
izvršilni naslov - primernost - odločba SZD - nadomestilo plače
Odločba sodišča združenega dela je izvršljiva, če je v njej določno navedena obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti, ali pa je ta obveznost vsaj določljiva, na podlagi podatkov, ki jih vsebuje odločba. Odločba, ki ne vsebuje mesečnih zneskov ali skupnega zneska osebnega dohodka, ki ga mora dolžnik plačati upniku, niti datuma zapadlosti mesečnih ali skupnega zneska, ni primeren izvršilni naslov za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
Ker je o tem, ali dovoli spremembo tožbe, sodišče odločilo šele s sodbo, strankam ni bila dana možnost obravnavanja zahtevka. Kajti od trenutka, ko je tožnik spremenil tožbo in toženec izrazil svoje nasprotovanje temu, pa do trenutka, ko je bila strankam vročena sodba, s katero je sodišče prve stopnje med drugim tudi dovolilo spremembo tožbe, stranke niso vedele, kaj je (oz. je bil) predmet obravnavanja; ali prvoten zahtevek, ali pa povečan zahtevek, torej zahtevek po spremenjeni tožbi. In ker stranke zaradi opustitve sodišča (prepozne odločitve o tem, ali se dovoli sprememba tožbe) niti niso vedele, o čem sploh teče obravnava jim seveda ni bila dana možnost obravnavanja. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP.
Dokazne listine zaradi samega dejstva, da so fotokopije, nimajo prav nič manjše dokazne moči in zato vanje sodišče prve stopnje upravičeno ni dvomilo in k čemu takemu tudi po določbah ZPP o listinah (glej 230. do 234. čl. ZPP) ni bilo primorano. Ob smiselni uporabi 3. odst. 230. čl. ZPP, po katerem je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, pa je seveda tudi v konkretnem primeru bil mogoč nasprotni dokaz, da so dejstva v listinah, ki jih je izdala tožeča stranka v zvezi s svojim poslovanjem, neresnično ugotovljena ali da so same listine nepravilno sestavljene.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - pogodbena odgovornost - deliktna odgovornost - objektivna odgovornost organizatorja izleta - nevarna dejavnost - gorska nesreča
Organiziranje planinskega izleta na visoko goro v posebno nevarnih okoliščinah, ko se je skupina vnaprej neobveščenih planincev brez vodenja in brez zavarovanja povzpela na vrh in nato sestopila po zelo strmi grapi, v snežnih razmerah po zmehčanem in neutrjenem snegu in je obstajala huda nevarnost zdrsa, je predstavljalo nevarno dejavnost.
Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od dejanske (efektivne) delovne dobe in ne od delovne dobe, ki se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje s povečanjem. Določba pravilnika, ki ga je izdal minister za delavce ministrstva, ki upošteva tudi beneficirano delovno dobo pri izračunu dodatka za delovno dobo, ni skladna s predpisi (ZDDO, KPND).
ZPP (1977) člen 157, 157. ZPPSL člen 130, 130/2, 130, 130/2.
pravdni stroški - izpodbijanje pravnih dejanj
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 157. členu določa, da mora tožeča stranka povrniti toženi pravdne stroške, če je tožena pripoznala zahtevek in ni dala povoda za tožbo. Ena od predpostavk za uporabo določbe 157. člena ZPP je, da toženec zahtevek takoj prizna. Če pa je zahtevek medtem že zapadel, ne zadošča pripoznava, marveč mora toženec zahtevek tudi takoj izpolniti. Vročena tožba ima materialno-pravni učinek opomina, ker sproži zapadlost. Po določilu 2. odst. 130. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je oseba, v katere korist je bilo izpodbojno dejanje storjeno, dolžna vrniti v stečajno maso premoženjsko korist. Čeprav je res primarna naravna restitucija, je tožbo, v kateri tožnik zahteva nadomestno, denarno restitucijo - šteti kot opomin, po katerem bi morala tožena stranka takoj izpolniti zahtevek v naravi ali denarju, da bi se lahko sklicevala na določilo 157. člena ZPP.
Po prvem odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je objektivna predpostavka izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, med drugim podana, če je imelo izpodbijano pravno dejanje za posledico zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Običajno v poslovnem prometu je, da si prevzemnik terjatve, ki še ni zapadla in katere izterljivost je lahko vprašljiva, zaračuna provizijo oziroma, da se taka terjatev diskontira.
ZOR člen 736, 736. ZIP člen 265, 267, 267/2, 265, 267, 267/2.
začasna odredba - nenadomestljiva škoda - zavarovanje nedenarne terjatve
Termina "nenadomestljiva škoda" ni razumeti kot škodo, ki se po določilih o škodi v zakonu o obligacijskih razmerjih lahko povrne tudi kot odškodnina. Če bi upnik zahteval plačilo odškodnine (kar je z vložitvijo tožbe tudi storil) - bi moral za zavarovanje odškodninskega zahtevka predlagati začasno odredbo iz 265. člena ZIP. Zakonodajalec je v 2. odst. 267. člena ZIP zavaroval tiste interese oz. škodo, ki se ne morejo izraziti kot odškodnina. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe.
Za oceno primernosti stanovanja je bistveno, na kakšen način je imetnik stanovanjske pravice postal lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja v drugem kraju. Če je hišo ali stanovanje tam kupil ali zgradil, je s tem očitno manifestiral pripravljenost, da se njegova družina tja tudi preseli. Drugače bi namreč gradil oz. kupil stanovanjsko hišo ali stanovanje v kraju dosedanjega prebivališča.
Ob dejstvu, da ima upnik dolžnikovo dovoljenje za vknjižbo hipoteke na nepremičninah, ki naj bi bile predmet predlagane začasne odredbe, je očitno, da ni podan upnikov pravni interes za začasno odredbo. Z vknjižbo hipoteke bi bile njegove terjatve zavarovane celo bolje kot s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin.
ZD člen 212, 213, 213/1, 220, 212, 213, 213/1, 220.
napotitev na pravdo - spor dedičev o obsegu zapuščine
Praviloma se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje drugačno stanje kot izhaja iz zemljiške knjige. Če ta tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke, saj pokojni ne more ostati vpisan kot lastnik, prizadeta oseba pa tudi še kasneje lahko vloži tožbo (glej čl. 220 ZD). Če pa zapustnik ni vknjižen kot lastnik lahko pride do situacije, ko listina izkazuje verjetnejšo pravico, kot v tem primeru. V zemljiški knjigi je namreč vknjižen dedič, torej stranka zapuščinskega postopka, ki zatrjuje drugačno zemljiškoknjižno stanje kot listina. Če tožbe ne vloži, zapuščinsko sodišče lahko ugotovi obseg zapuščine ne glede na stanje zemljiške knjige, dediča pa sklep veže.
Namen začasne odredbe po 442. členu ZPP in po 2. odstavku 267. člena ZIP je predvsem preventiven - preprečiti bodoče nasilje, protipravno poškodbo ali nenadomestljivo škodo. Nasilja, ki je bilo že storjeno in škode, ki je že nastala, s tako odredbo ni mogoče sanirati.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZD člen 162, 163, 162, 163.
sklep o dedovanju - nerazumljiv izrek
Če v sklepu o dedovanju ni navedena vrsta in stopnja sorodstva med zapustnikom in zakonitim dedičem, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP.
pretrganje zastaranja kazenskega pregona - pravnomočna sodba - domneva nedolžnosti - relativno zastaranje - velika tatvina
Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, vendar mora to biti ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Vložena obtožnica zoper obtoženca zaradi novega kaznivega dejanja ne pretrga zastaranja kazenskega pregona.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL41312
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187, 187/1. ZNP člen 9, 9/1, 9/2, 118, 118/2, 9, 9/1, 9/2, 118, 118/2.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo
Če gre za spor o predmetu delitve, je treba postopek za delitev stvari in skupnega premoženja prekiniti ne glede, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava.
Tekmovanje v kartingu je nevarna dejavnost. Tekmovalec v tej panogi se zavestno izpostavi nevarnosti. Škoda, ki tekmovalcu nastane pri tekmi, je zato v njegovi sferi, razen če je organizatorju tekmovanja mogoče pripisati krivdo za nastanek škode.
Pravilo iz 22. člena ZIP velja tudi v primerih iz 195. člena ZPP, ko je bila pravda končana med istimi strankami, čeprav je bila med pravdnim postopkom sporna stvar ali pravica odtujena.