Pravni interes za ugotovitveno tožbo je podan, če tožnik ne more postaviti dajatvenega zahtevka. Ker je tožena stranka v motenjski pravdi pridobila izvršilni naslov za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in vrnitev posesti stanovanja, lahko tožeča stranka kot lastnica in trenutna posestnica stanovanja prepreči izvršitev pravnomočnega sklepa iz motenjske pravde le tako, da toži na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice do posesti, kajti lastninski zahtevek absorbira posestni (petitorium absorbet posessorium).
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - sodba na podlagi izostanka
Pri zamudi naroka za glavno obravnavo je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje mogoče ugoditi le, če stranka dokaže opravičljiv razlog za svojo odsotnost. Za tovrsten primer ni uporabljiva določba 4. odstavka 118. člena, ki določa le za primer zamude roka obveznost predlagatelja, da hkrati z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi tudi zamujeno procesno dejanje. Stranka ne more biti prekludirana, če ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ne poda še odgovora na tožbo, saj to lahko stori tudi pozneje, če bi izkazala opravičen razlog za odsotnost in bi bil spor vrnjen v prejšnje stanje.
Delodajalec je odškodninsko odgovoren delavcu za neizrabo letnega dopusta v primeru, če iz neopravičenega razloga odkloni delavcu izrabo dopusta. Samo dejstvo, da delavec ni izkoristil letnega dopusta, še ne pomeni, da je delavec upravičen do odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Za odškodninsko odgovornost mora biti namreč izkazano, da delavec ni izkoristil letnega dopusta po krivdi delodajalca. Delodajalec pa ni dolžan skrbeti, da bo delavec svojo pravico do letnega dopusta dejansko uveljavil in izrabil letni dopust.
Morebitno ponovno povečanje števila delavcev na posameznih delovnih mestih zaradi sprememb v gospodarjenju in poslovanju delodajalca, na zakonitost programa razreševanja presežnih delavcev iz preteklega časovnega obdobja, ne more imeti nobenega vpliva.
Tožeča stranka je v obravnavani zadevi umaknila tožbo zaradi izpolnjenega tožbenega zahtevka. Vendar ni bila tožena zavarovalnica tista, ki je plačala tožnikovo odškodninsko terjatev, temveč plačilna zavezanka iz druge pravde po istovrstnem tožbenem zahtevku. Povedano nedvomno pomeni, da ta pravda ni bila potrebna, ko razen tega tudi uporaba določila iz prvega odstavka 158. člena ZPP, v tej zadevi ne pride v poštev zaradi po drugi osebi izpolnjene terjatve.
V pravdi zaradi izpraznitve stanovanja mora tožena stranka z nasprotno tožbo zahtevati, da tožeča stranka sklene z njo najemno pogodbo. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati tudi okoliščine glede obveznosti sklenitve najemne pogodbe, če takšen zahtevek ni bil postavljen.