Če začasna odredba ne vsebuje izvršilnega sredstva, je v obliki, v kakršni je izdana, ni mogoče izvršiti. Upnik mora tedaj pri izvršilnem sodišču vložiti predlog za izvršbo na podlagi take (nepopolne) začasne odredbe.
Morebitno ponovno povečanje števila delavcev na posameznih delovnih mestih zaradi sprememb v gospodarjenju in poslovanju delodajalca, na zakonitost programa razreševanja presežnih delavcev iz preteklega časovnega obdobja, ne more imeti nobenega vpliva.
ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Za ničnost pravnega posla o razpolaganju z nepremičninami oz. premoženjem je dovolj, da gre za nepremičnino oziroma premoženje, glede katerih obstaja po določbah 3., 4. in 5. člena ZDEN tudi samo načelna možnost vrnitve.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - sodba na podlagi izostanka
Pri zamudi naroka za glavno obravnavo je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje mogoče ugoditi le, če stranka dokaže opravičljiv razlog za svojo odsotnost. Za tovrsten primer ni uporabljiva določba 4. odstavka 118. člena, ki določa le za primer zamude roka obveznost predlagatelja, da hkrati z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi tudi zamujeno procesno dejanje. Stranka ne more biti prekludirana, če ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ne poda še odgovora na tožbo, saj to lahko stori tudi pozneje, če bi izkazala opravičen razlog za odsotnost in bi bil spor vrnjen v prejšnje stanje.
Tožeča stranka je v obravnavani zadevi umaknila tožbo zaradi izpolnjenega tožbenega zahtevka. Vendar ni bila tožena zavarovalnica tista, ki je plačala tožnikovo odškodninsko terjatev, temveč plačilna zavezanka iz druge pravde po istovrstnem tožbenem zahtevku. Povedano nedvomno pomeni, da ta pravda ni bila potrebna, ko razen tega tudi uporaba določila iz prvega odstavka 158. člena ZPP, v tej zadevi ne pride v poštev zaradi po drugi osebi izpolnjene terjatve.
V pravdi zaradi izpraznitve stanovanja mora tožena stranka z nasprotno tožbo zahtevati, da tožeča stranka sklene z njo najemno pogodbo. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati tudi okoliščine glede obveznosti sklenitve najemne pogodbe, če takšen zahtevek ni bil postavljen.