Tujcu s potekom delovnega dovoljenja delovno razmerje preneha po samem zakonu. Dejstvo, da je bil tožnik v tem času v bolniškem staležu zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe na poti na delo, na prenehanje delovnega razmerja zaradi poteka delovnega dovoljenja ne more imeti nobenega vpliva. Pogodbo o zaposlitvi tujca brez delovnega dovoljenja je nična.
Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 34. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 44.
jubilejna nagrada
Ne glede na finančno stanje pri delodajalcu, so delavci ob izpolnitvi določenih let delovne dobe upravičeni do jubilejne nagrade in jo lahko uspešno iztožijo. Ni mogoče šteti, da s tem, ko svoje zakonite pravice uveljavljajo po sodni poti, prihajajo v priviligirani položaj v odnosu do tistih delavcev, ki se tega varstva ne poslužijo in zato tovrstne pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne.
disciplinski postopek - zastaranje - odstranitev delavca iz organizacije
Sodišče mora paziti po uradni dolžnosti na zastaralne roke za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče mora ob reševanju pritožbe paziti na pravilno uporabo materialnega prava. Ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da so potekli roki za vodenje disciplinskega postopka, je odločitvi o razveljavitvi disciplinskih sklepov dodalo, da se postopek ustavi. V obrazložitvi pa je navedlo pravilno pravno podlago za tako odločitev. Sodišče v postopku, v katerem presoja zakonitost sklepov o odstranitvi delavca z dela ali organizacije (suspenz), ugotavlja ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začasni odstranitvi delavca in ali so bili sklepi izdani po predpisanem postopku. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno sklepe o odstranitvi delavca z dela razveljaviti iz razloga, ker je razveljavilo disciplinske sklepe. Sklepe o odstranitvi delavca je potrebno presojati posebej in so lahko zakoniti, vendar v primeru, ko sodišče disciplinske sklepe razveljavi, delavcu pripada razlika med prejetim nadomestilom plače za čas suspenza in polno plačo na podlagi določbe 98. člena ZDR.
Za spore v zvezi s tehničnimi izboljšavami, v katerih stranki nista v razmerju delavca in delodajalca in v katerih so postopki pred sodiščem začeti pred uveljavitvijo Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja so pristojna delovna sodišča na podlagi določbe 169. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, v zvezi s 7. točko 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
V primeru, da postanejo trajni presežek vsi preostali delavci, oziroma vsi delavci na primerljivih delovnih mestih, je lahko za trajni presežek opredeljen tudi delavec invalid, ne glede na to, ali mu je bilo že zagotovljeno ustrezno drugo delo v skladu z invalidsko odločbo.
ZPNP člen 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3, 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3. ZIP člen 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32, 32/1, 32/2, 32/3.
začasna odredba v pomorskem pravu - prepoved izplutja - stroški priveza - izvršilni stroški - plačilo predujma
Začasne odredbe o prepovedi obremenitve, odtujitve in izplutja ladje iz akvatorija marine kot specializirane vrste luke oz. pristanišča ni mogoče izvršiti drugače, kot da ladja ostane na privezu, stroški priveza pa predstavljajo izvršilne stroške, ki jih najprej plača upnik in za katere mora dati predujem v roku, ki mu ga določi sodišče (1. in 2. odst. 32. čl. v zv. z 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP). Če upnik v tem roku ne da predujma za izvršilne stroške, sodišče postopek ustavi (3. odst. 32. čl. ZIP).
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska v 10. čl. 1. odst.
2.d tč. določajo, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Gre za domnevo o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, ki je neizpodbojna (praesumptio juris et de jure), domnevo pa je mogoče izključiti z dokazom, da niso podane predpostavke zanjo, to je, da je šlo za ravnanje, ki ni vsebovalo namena izogniti se preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti.
Tožniku bi šla odškodnina za zatrjevani izpad dohodka v zvezi z gojenjem šampinjonov v tolikšnem obsegu, kot bi z njo bil ustvarjen položaj, če obravnavanega škodnega dogodka (190. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ne bi bilo.Oškodovanec pa bi pri tem moral ravnati tako,da bi škoda bila čim manjša(prvi odstavek 192. člena ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM10046
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZNP člen 9, 9/2, 128, 9, 9/2, 128.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - predhodno vprašanje - sporno dejstvo - napotitev na pravdo
Pri tem,ko sodišče prve stopnje ocenjuje večjo ali manjšo verjetnost trditev posamezne stranke,ne sme izhajat zgolj iz domneve enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju,ampak mora presojat tudi predlagateljevo soglasje ob nakupu stanovanja, da se kot kupec v pismeno pogodbo vpiše samo nasprotna udeleženka.Le - ta ima tako nedvomno močnejši položaj in je predlagateljeve trditve šteti za manj verjetne.S tem pa je podana podlaga za napotitev predlagatelja na pot pravde.
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka (9. tč. 23. čl. Zakona o čeku). Imetnik tekočega računa, ki je imel pri sebi vseh 20 čekov, čekovne blankete pa je skupaj s čekovno kartico pustil v avtomobilu na nezavarovanem parkirišču, je delno kriv in zato soodgovoren za škodo, ko je prišlo do tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena in bi morala notranjo organizacijo dela prilagoditi tako, da bi morebitne zlorabe čekov preprečila. Taka njena dolžnost izvira tudi iz določb ZOR (1. odst.
1057. čl. v zv. s 1. odst. 751. čl., 2. odst. 262. čl., 263. čl. in 2. odst. 18. čl. ZOR).
pogodbene obresti - dogovorjena obrestna mera R + r
V višini obrestne mere R + 10% dogovorjeni r pomeni, da hoče imeti posojilodajalec ob koncu enega koledarskega leta realno 10% denarja več, kot ga je posodil, saj R predstavlja revalorizacijo glavnice, oz. revalorizacijske obresti, katerih višina se je brez posebnega dogovarjanja strank spreminjala vsak mesec glede na zvišanje cen na drobno.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - motenje posesti - določitev meje
Določba 19. člena ZPP se lahko uporabi le, če sodišče ugotovi, da bi bilo potrebno opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, kar je treba razumeti, da pravdnemu sodišču ni potrebno obravnavati zadeve, ki spada v pristojnost nepravdnega sodišča in zato po taki ugotovitvi lahko postopek ustavi s sklepom ter po pravnomočnosti le-tega pošlje zadevo k nepravdnemu sodišču.Če pa je sodišče prve stopnje bilo pristojno za obravnavanje motenjske zadeve, vendar zaradi ugotovitve spornosti meje, o prej omenjenem zahtevku sploh ni odločilo (kar pa je po 2. členu ZPP dolžno), ampak zadevo poslalo k nepravdnemu sodišču,je s tem vzelo posestniku pravico do varstva pred motenjem.
Če sodišče prve stopnje dvomi v pristnost predloženega pooblastila za zastopanje v pravdi, mora po III. odstavku 97. člena ZPP s sklepom odrediti, naj se predloži overjeno pooblastilo.
nevarna stvar - uporaba vozila - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - splošni pogoji
Okoliščina, da je z uporabo motornega vozila prizadeta škoda delavcu zavarovanca - tožeče stranke in ima škodni dogodek naravo nesreče pri delu, ne izključuje odškodninske odgovornosti zavarovalnice na podlagi obveznega zavarovanja pred odgovornostjo za škodo oziroma na to zavarovanje navezano zavarovanje AO-plus. O nevarnosti stvari govorimo zaradi načina, kako se uporablja, zato je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali vozilo pomeni tako nevarno stvar, da je zanjo opravičena objektivna odgovornost. Pojem uporabe vozila v zavarovalnem pravu je širši od obligacijskopravnega pojma.
ZPP (1977) člen 300, 300. ZOR člen 557, 562, 557, 562. ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - posojilna pogodba - neobičajen način plačila
Vsebina obveznosti iz posojilne pogodbe je vrniti tisto, kar je posojilodajalec posodil (557. in 562. člen ZOR), zato je vsak drugačen način izpolnitve posojilojemalčeve obveznosti za takšno pogodbo neobičajen.
ZPP (1977) člen 153, 153/9, 373, 373/4, 153, 153/9, 373, 373/4. ZDSS člen 22, 22/1, 22, 22/1.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - začasna založitev
Sklep o plačilu nagrade in stroškov za že opravljeno izvedensko delo nima značaja procesnega vodstva in je pritožba zoper tak sklep dopustna. Do odločitve o glavni stvari, ko je potrebno končno odločiti o vseh stroških postopka, pa je izvedenino mogoče le začasno naložiti v plačilo eni od strank. Ne glede na to, da tožena stranka sicer res ni predlagala dokaza z izvedencem, je ob smiselni uporabi 2. odstavka 153. člena, ki ureja založitev predujma in 1. odstavka 22. člena ZDSS, ki daje sodišču diskrecijsko pravico, da ob odločanju o stroških za izvedbo dokaza, odstopi od načela uspeha v postopku in tovrstne stroške ne glede na izid spora v celoti naloži v plačilo delodajalcu, mogoče stroške za že opravljeno izvedensko delo še pred odločitvijo o glavni stvari, začasno naložiti v plačilo toženi stranki.
Odpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem.
ZPP (1977) člen 22, 22. ZS člen 99, 99/2-2, 101, 101/2-1, 99, 99/2-2, 101, 101/2-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o izključitvi družbenika iz družbe - civilnopravni spor
Za reševanje spora o izključitvi družbenika iz družbe, ki je civilni in ne premoženjski spor, je stvarno pristojno okrožno sodišče.
Okrajna sodišča so pristojna za reševanje le tistih civilnih sporov, ki so navedeni v 2. tč. 2. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS), v vseh drugih civilnopravnih sporih pa so pristojna okrožna sodišča (1. tč. 2. odst. 101. čl. ZS).
pristojnosti predsednika senata - pripravljalni narok - ne bis in idem
V obsegu pooblastil, ki jih ima predsednik senata za predhoden preizkus tožbe po 282. členu ZPP ni mogoče zavreči tožbe iz razloga, da je o zadevi že pravnomočno razsojeno. To lahko stori predsednik senata šele na pripravljalnem naroku po določilu II.odst. 288. člena ZPP. S tem je o tako pomembnem procesnem vprašanju zagotovljena kontradiktornost postopka.