potrdilo o izvršljivosti - nova organiziranost rednih sodišč
Po določilu I. odstavka 36. člena ZIP upniku ni potrebno priložiti k izvršilnemu predlogu potrdilo o izvršljivosti, kadar je izvršilni predlog vložen pri istem sodišču, ki je o terjatvi odločilo. Okoliščina, da je dne 1.1.1995 pričela veljati nova organiziranost rednih sodišč, ne more upniku odvzeti opisane procesne ugodnosti, ki je po citiranem določilu vezana na dan vložitve izvršilnega predloga.
Tožnik je s potovanjem na vojno območje ustvaril okoliščine, zaradi katerih tožencu ni bil več dosegljiv, sam pa na potek dogodkov ni mogel vplivati in se zato ni mogel pravočasno vrniti na delo. Zaradi navedenih okoliščin toženec ne more nositi posledic, ki so nastale, ker tožnik ni pravočasno zaprosil za delovno dovoljenje.
ZPN člen 6, 8, 8/4, 6, 8, 8/4. ZLPP člen 3, 48, 48a, 48/2, 48/2-6, 50, 50/2, 3, 48, 48a, 48/2, 48/2-6, 50, 50/2. ZDruP člen 8, 8.
status podjetja v mešani lastnini - prodaja nepremičnine v lasti družbene pravne osebe - odprava oškodovanja družbene lastnine - družbeni pravobranilec
Podjetje v mešani lastnini ni družbena pravna oseba in je bližja pojmu civilne pravne osebe. Podjetju v mešani lastnini lahko po 8. členu ZPN družbena pravna oseba nepremičnino proda samo na javni dražbi, z neposredno pogodbo pa le, če javna dražba ni uspela, in to v roku enega meseca in ne pod izklicno ceno na javni dražbi. Posledica kršitve teh določil je ničnost kupoprodajne pogodbe (IV. odstavek 8. člena ZPN). Ničnost neke pogodbe se konkretizira s kondikcijskimi zahtevki, po katerih vsaka stranka vrne tisto, kar je dala. Ugotovitve oškodovanja družbene lastnine iz 48. člena ZLPP ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje ugotoviti pristojno sodišče. Le v primerih iz 48a. člena ZLPP se oškodovanje družbene lastnine domneva in ga ni treba dokazovati.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - soposest
Posestnik lahko pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem tudi na zemljišču, ki ga ima v soposesti z drugo osebo, vendar se na pravno podlago priposestvovanja ne more sklicevati zoper soposestnika, ki je hkrati zemljiškoknjižni lastnik.
posest pravice - motenje služnosti prepovedi gradnje in postavitve zidu ter pravice svetlobe in razgleda
Služnostna pravica prepovedi gradnje in postavitve zidu (negativna služnost) in (zatrjevana služnostna) pravica svetlobe in razgleda ne le, da ne predstavljata uporabe nepremičnine drugega, temveč tudi posest take pravice niti ni možna niti z zakonom fingirana in določena. Zato tisti, ki je moten v služnostni pravici prepovedi gradnje in postavitve zidu oziroma svetlobe in razgleda ne uživa posestnega varstva (3. odst. 70. čl. ZTLR).
Po določbi 1.odst.155.čl. ZKP sodišče ne sme opreti svoje sodne odločbe na podatke, sporočila, posnetke in dokazila, če so bili ukrepi po 150.čl. ZKP izvršeni brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo. Kakor hitro pa pri izvajanju ukrepov ni zaznati nepravilnosti v tej smeri,sodišče lahko nanje opre svojo odločitev.Poročilo tajnega sodelavca in v njem vsebovane podatke, tudi če vsebujejo izjave obdolženca tajnemu sodelavcu, sodišče prve stopnje lahko uporabi kot dokaz in ga mora tedaj kot takega tudi ocenjevati samega zase in v povezavi z drugimi dokazi. Izjav obdolženca, vsebovanih v poročilu tajnega sodelavca ni mogoče enačiti z obvestili, kijih organi za notranje zadeve zbero na podlagi pooblastil iz 148.čl. ZKP in za katera je zakonodajalec izrecno predvidel, da sodišča nanje sodne odločbe ne morejo opreti.
Pred izdajo odredbe o izvajanju posameznih ukrepov iz 150.čl. ZKP morajo obstajati razlogi za sum, da je določena oseba z eno ali več osebami sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja. Te razloge je mogoče utemeljiti le z operativnim policijskim delom, zato zbiranje informacij v fazi utemeljevanja razlogov za sum še ne pomeni izvajanja ukrepov iz 150.čl.ZKP. O izvajanju teh ukrepov je mogoče govoriti tedaj, ko so usmerjeni v določeno kaznivo dejanje in zoper določeno osebo.
ZSReg člen 3, 3/2, 36, 36/1, 36/3. ZVis člen 2, 10, 10/1, 85, 85/2, 86. ZZad člen 47, 47/2, 47/3, 56, 56/1.
vpis v sodni register - šolstvo - preoblikovanje univerze
V sodni register se vpiše samo zavod, ki je pravna oseba (Univerza v Ljubljani), in njegova organizacijska enota, ki ima pooblastila v pravnem prometu, tj. članica Univerze (B. fakulteta). Torej se ne vpiše organizacijska enota zavoda, ki ni pravna oseba (Oddelek za C. B. fakultete).
ZGD člen 410, 410/6, 410/7, 580, 580/2, 580/5, 410, 410/6, 410/7, 580, 580/2, 580/5. ZSReg člen 18, 35, 35/2, 18, 35, 35/2. ZZK člen 20, 134, 149, 20, 134, 149. ZZdr člen 8, 57, 62, 8, 57, 62. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 101, 101/3, 101, 101/3.
družba z omejeno odgovornostjo - osnovni kapital in osnovni vložki - stvarni vložek - dokapitalizacija - zemljiška knjiga - intabulacijska klavzula
Pri izročitvi nepremičnine kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati tudi predpise o vpisu v zemljiško knjigo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine (intabulacijske klavzule) pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo.
Učinek ugotovitvene sodbe je samo v pravnomočnosti, zato ugotovitvene sodbe niso izvršljive, v posledici tega pa pri takšnih ugotovitvenih tožbah tudi ni moč izdati začasne odredbe v zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve, ker ni izpolnjena predpostavka o verjetnem obstoju terjatve , ki je možna le pri dajatvenem zahtevku. Smisel oz. namen začasne odredbe je zavarovanje takšne terjatve. Ker se torej ugotovitvena sodba ne izvrši, se v pravdi oz. že pred tem v izvršilnem postopku ob napovedani vložitvi tožbe, z zgolj ugotovitvenim zahtevkom ne more dovoliti začasne odredbe.
Tožnika za uveljavitev svoje terjatve v stečajnem postopku opr.štev. St 10/95 nista bila napotena na pravdo, kar je razvidno iz sklepa o zavrženju upniške terjatve tožnice z dne 20.12.1995 (list.štev.179 v spisu) in kar tožnika sama priznavata v prvem postopku in sedaj v pritožbi. Tako tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev obstoja njune terjatve oziroma za vodenje postopka po taki tožbi, kakršno predvideva Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL kot lex specialis in kar ima v mislih določba člena 187/II ZPP, ko dopušča vložitev ugotovitvene tožbe, če to določajo posebni predpisi. Gre za procesno predpostavko, upoštevno po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi obstoj navedene procesne ovire, je treba tožbo zavreči v smislu člena 288/II ZPP.
Po zakonitem določilu 73.člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ki določa, da dedič postane posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo, je prvotoženka v trenutku smrti M.B. v celoti vstopila v njen pravni in dejanski položaj in s tem tudi pridobila posestno varstvo pred samovoljnimi posegi tretjih oseb.
Če tožbeni zahtevek tuje (pravne) osebe temelji na pogodbi z domačo (pravno) osebo in ni verjetno, da bi tuje pravo glede tako dogovorjene obveznosti (na plačilo provizije po pogodbi o trgovskem zastopanju) vsebovalo kakšno drugačno določbo od slovenskega prava, tožena stranka pa v postopku (niti na prvi stopnji niti v pritožbi) česa takega sploh ni trdila, pritožba zoper sodbo ni utemeljena, tudi če sodba prve stopnje sicer nima razlogov o tem, zakaj je sodišče uporabilo domače pravo. Če tuja (pravna) oseba vloži tožbo proti domači (pravni) osebi pri slovenskem sodišču in ne zahteva uporabe tujega prava, tožena stranka pa uporabi domačega prava ne ugovarja, je mogoče sklepati na molče izraženo voljo strank za uporabo domačega prava.
Začasno odredbo po ZDSS je mogoče izdati iz razloga, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda. Sklepi pristojnih organov o prenehanju delovnega razmerja po 6. točki 100. člena ZDR (neopravičeni izostanek z dela) ne pomenijo samovoljnega ravnanja, o njihovi zakonitosti pa odloči sodišče v rednem postopku.
Šikanozno ravnanje mora dokazati predlagatelj začasne odredbe in samo navedbe v tej smeri ne zadostujejo. Ravno tako mora predlagatelj začasne odredbe izkazati nevarnost nastanka nenadomestljive škode, pri čemer ne zadostujejo le navedbe, da je brez premoženja in sorodnikov.
ZOR člen 467, 467/1, 516, 516/1, 542, 542/1, 467, 467/1, 516, 516/1, 542, 542/1.
kupna pogodba - čas plačila - izročitev stvari - prodaja na obroke - odstop od pogodbe
Če naj bi kupec plačeval po obrokih, še preden mu je stvar izročena, ne gre za obročno prodajo, ampak za prodajo s posebnim dogovorom o plačilu kupnine.
SKPG-90 člen 33. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62.
izhodiščna plača - znižanje plač po kolektivni pogodbi - postopek pri delodajalcu
Postopek znižanja izhodiščnih osebnih dohodkov je popolno urejen z določbami 33. člena SKPG-90 in 62. člena KP SKEI, ki določa kriterije na podlagi katerih sprejme poslovodni organ ob soglasju organa upravljanja in po poprejšnjem obvestilu sklep o znižanju izhodiščnih osebnih dohodkov. Ker tak postopek ni bil izpeljan, so pri toženi stranki nezakonito izplačevali znižane osebne dohodke. Dejstvo, da je tak sklep po predpisanem postopku sprejel delavski svet krovnega podjetja, v katerega sestavi je tožena stranka in da je to podjetje večinski lastnik tožene stranke je irelevantno, ker je tožena stranka samostojna pravna oseba s svojimi organi in organizacijo sindikata.
ZPP (1977) člen 153, 153/2, 278, 278/2, 153, 153/2, 278, 278/2. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
izvedensko mnenje - predujem - pritožba
Pritožba zoper sklep o plačilu predujma ni dopustna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo. Po določilu ZPP sta sklepa o postavitvi izvedenca in založitvi predujma sklepa procesnega vodstva. Zoper sklepe procesnega vodstva pa ni posebne pritožbe. Sklepa o založitvi predujma ni možno prisilno izterjati, posledica neplačila predujma je, da se dokaz ne izvede.
Ni podana krivda delavca, ki se po koriščenju letnega dopusta ni mogel pravočasno vrniti na delo, ker so ga obmejni organi RS, na podlagi internega obvestila o prenehanju veljavnosti potnih listov, izdanih s strani organov nekdanje SFRJ na ozemlju BiH, ob vračanju v Slovenijo zavrnili in mu razveljavili potni list in delovni vizum, izdan s strani organov R Slovenije. Zato predpostavke disciplinske odgovornosti za delavčeve izostanke niso podane.
Upnik lahko uveljavlja terjatev, ki je nastala med stečajnim postopkom in ima status stečajnih stroškov - s dajatveno tožbo, pridobljen izvršilni naslov pa realizira z izvršbo - bodočo izvršbo pa zavaruje z začasno odredbo. V zvezi z ugotavljanjem nevarnosti za bodočo izvršbo bo moral upnik med drugim tudi izkazati, da njegova terjatev, ki ima status stečajnih stroškov, ni zajeta v znesku, ki ga mora stečajni upravitelj izločiti za stroške po 158. členu ZPPSL. Če je vtoževani znesek rezerviran za stroške, odpade pravovarstveni interes za začasno odredbo.
ZOR člen 378, 378/1-1, 378, 378/1-1. SZ člen 24, 145, 145/2, 24, 145, 145/2.
zastarana terjatev
Enoletni zastaralni rok velja tudi za terjatve, nastale iz razmerja med lastnikom stanovanja in pooblaščeno organizacijo, ki je izvajalka upravljanja v večstanovanjski hiši.