odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - avtomobilist - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Odškodninska odgovornost drugega toženca je objektivna, ker je škoda nastala v zvezi z uporabo avtomobila, katerega lastnik je (174. čl. ZOR). Zato ima ugotavljanje njegove krivde pomen samo toliko, kolikor to lahko vpliva na obstoj razbremenitvenih razlogov po 3. odst. 177. čl. ZOR.
povrnitev gmotne škode - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem
Besedilo določila 195.člena ZOR, ki govori o "potrebnih stroških" je treba razlagati tako, da ima oškodovanec pravico do povračila stroškov, ki so glede na njegove okoliščine običajni (v našem primeru je to vrsta otrokove poškodbe in starost otroka). Torej ne gre le za nujne stroške.
Pri nakupni komisiji mora komitent plačati komisionarju zaradi kritja nakupne cene, določene v tuji valuti tolikšen znesek domače valute, da bo komisionar z njim kril v tuji valuti določeno ceno.
Ob upoštevanju pravnoodločilnih ugotovitev nižjih sodišč je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Tožeči stranki namreč ni uspelo dokazati, da je bil oporočitelj prisiljen napraviti oporoko, kakor tudi ne da je bil v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem (60.člen ZD).
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - pogoji za izdajo
Sodišči sta pravilno ugotovili, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Iz dejstev, navedenih v tožbi, namreč ne izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen (4. točka 1. odst. 332. člena ZPP). Če bi to izhajalo iz tožbe, bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti (4. odst. 332. člena ZPP). Podlage za takšno odločitev pa v dejstvih, navedenih v tožbi, ni. Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče tudi ne raziskuje dejanskega stanja, na katero je oprt zahtevek.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - hišniško stanovanje
Nadaljnja uporaba stanovanja po pravnomočnosti odpovedne sodbe ima lahko za posledico, da te sodbe ni več mogoče prisilno izvršiti, kar pa ne pomeni, da je s tem tožnica pridobila stanovanjsko pravico s pravnimi posledicami, ki jih določa 117. čl. stanovanjskega zakona.
Zakon dopušča možnost prevalitve davka od prometa, kar izhaja iz posameznih členov citiranega zakona in Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku (Uradni list RS št 6/92). Tako 53. člen citiranega zakona govori o prodajni ceni, v kateri je vsebovan oziroma vračunan davek od prometa proizvodov, prav tako 1. odst. 59. člena. Iz 3. odst. 66. člena (vračilo davka) pa je razvidna razlika med kupcem oziroma naročnikom storitve, ki je plačal davek, in davčnim zavezancem, kateremu je bil napačno ali preveč plačan prometni davek. Enaka razlika je razvidna tudi iz 3. in 5. odst. 84. člena citiranega pravilnika.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Po določilu 6. odst. 467. člena ZPP v sporih majhne vrednosti proti odločbi sodišča druge stopnje revizija ni dovoljena. Med postopkom je namreč ta spor postal spor majhne vrednosti, na kar so bile stranke opozorjene tako na naroku za glavno obravnavo kot v pravnem pouku o pravici do pritožbe.
pobot (kompenzacija) - izjava o pobotu - terjatev, ki ne more prenehati s pobotom
Banka svoje obveznosti, nakazati na žiro račun svojega komitenta tolarsko protivrednost v njegovo korist prispelih deviznih prilivov, ne more pobotati s svojimi terjatvami do komitenta iz naslova kreditov z enostransko izjavo.
Izraz "pravna dejanja" (to so tudi opustitve - 2. odst. 112. člena ZPPSL) zajema tudi procesna dejanja. Opustitev nekega procesnega dejanja pa je predmet izpodbijanja v stečaju samo, če je tako poslabšala dolžnikov procesni položaj, da je imelo to za posledico takšno zmanjšanje stečajne mase, ki ga lahko opredelimo z oškodovanjem upnikov oz. naklanjanjem ugodnosti upnikom.
Za vložitev tožbe namesto stečajnega dolžnika izven izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ZPPSL upnikov ne opravičuje.
Če je tožena stranka pobotala terjatev, ki je po 341. členu ZOR ni mogoče pobotati, okoliščina, da druga stranka pravnega razmerja njeni pobotni izjavi ni ugovarjala, pobota še ni napravila veljavnega. Upnik stečajnega dolžnika lahko izpodbija samo pravna dejanja stečajnega dolžnika, in to samo tista, ki jih je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (1. odst. 112. člena ZPPSL). Zato tožeča stranka tistih pravnih dejanj, ki jih je storila tožena stranka, ne pa stečajni dolžnik, to je njenih enostranskih pobotanj, ne more izpodbijati.
Določbe drugih pogodb, v katerih ne nastopata obe pravdni stranki tudi kot pogodbeni stranki, ju zavezujejo samo v obsegu, v katerem se pogodba z dne 3.8.1984 sklicuje nanje. S tem so namreč postale tudi določbe omenjene pogodbe.
Kasnejše spremembe predpisov ne vplivajo na pogodbena upravičenja tožene stranke v tem smislu, da ne bi mogla - v pogodbenem obsegu - zahtevati od tožeče stranke pokrivanja tistih zneskov, ki jih je morala plačati zaradi realiziranja garancije.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - stroški kredita večji od obresti - škoda
I. Ker je bila izpolnitev obveznosti tožene stranke do 28.11.1991 bistvena sestavine pogodbe, je prišlo do razdrtja pogodbe po samem zakonu.
II. Ob dejstvu, da mora tožena stranka tožeči vrniti prejeto provizijo z obrestmi od dneva prejema provizije (5.odst.132.čl. ZOR), bi bilo treba ugotoviti, ali ta znesek ne zadošča za vrnitev kredita z obrestmi. Če zadošča, tožeča stranka z najetjem kredita ni oškodovana. Škodo bi lahko predstavljali stroški kredita, ki so večji od priznanih obresti. V tej smeri pa v izpodbijani sodbi ni ugotovitev.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - primarni strah - pravno relevantna škoda
Gre za odgovornost tožene stranke za nevarno stvar (določilo 173. člena ZOR), ki je objektivna. Ker pa je toženi stranki uspelo dokazati, da je tudi tožnik krivdno pripomogel za nastalo nesrečo, saj je z roko posegel v delovni prostor stroja, kljub temu da so ga poučili, da mora to narediti s kavljem, je tožena stranka deloma prosta odgovornosti (3. odstavek 177. člena ZOR). V ugotovljenih okoliščinah sta sodišči prve in druge stopnje pravilno razmejili obe odgovornosti tako, da tožena stranka odgovarja do 70 %, tožeča pa trpi 30 %.
Če primaren strah traja nekaj ur, in gre za tako hudo poškodbo, kot je tožnikova, pa ga ni več mogoče opredeliti kot kratkotrajnega in zato nerelevantnega, pa čeprav tožnikovo duševno ravnovesje ni bilo porušeno.
pridobitev - državljan druge republike - oseba na delu v tujini - oseba s premoženjem in s formalnim prebivališčem v Sloveniji
Če ima oseba, ki prosi za državljanstvo v Republiki Sloveniji samo prijavljeno stalno prebivališče in ima tu nepremično premoženje, v Slovenijo pa prihaja le občasno, sicer pa z družino živi v tujini in je tam tudi zaposlena, ne izpolnjuje dejanskega pogoja življenja v Sloveniji po določbi 1. odstavka 40. člena ZDS.
pridobitev državljanstva - pogoji - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - začasna prekinitev
Tožnik, ki je bil v času po plebiscitu in v času, ko je zaprosil za državljanstvo RS, ca 7 mesecev odsoten iz teritorija RS, ker naj bi koristil podaljšani dopust, ne izpolnjuje pogoja "dejanskega prebivanja v RS" po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.
Pravica do napredovanja v naziv je omejena le na določene kategorije delavcev v osnovnem in srednjem šolstvu in je zakon ne zagotavlja vsem strokovnim delavcem, ki so zaposleni v osnovnem in srednjem izobraževanju.
carinska deklaracija - sprememba podatkov - podatki o izvoru blaga in spremljajoče listine
Podatki v uvozni carinski deklaraciji so ustrezali vsebini priloženih listin. Tožeča stranka ni predložila listin, iz katerih bi izhajalo, da podatki v carinski deklaraciji niso točni. Tožena stranka je zato pravilno odločila na podlagi 270.a člena carinskega zakona.
stanovanjske in poslovne stavbe - odločitev o odškodnini - upravna stvar - kršitev pravil postopka
Po 73. členu ZDen odločitev o odškodnini ni stvar, o kateri bi bil pristojen odločiti upravni organ. Določitev odškodnine po tej določbi ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.