predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - sklep o izvršbi - kreditna pogodba - hipoteka - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00049838
ZPP člen 3657a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSpo člen 64. ZLNDL člen 3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninjenje športnega objekta - športno društvo - športna dejavnost - športni objekt - lastninjenje po ZSpo - pravica do uporabe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 630. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - izvedba del - izvajalec del - podizvajalec - podjem - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - krivdna odškodninska odgovornost - padec na parkirišču - pohodna površina - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050380
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - dolžnost oškodovanca - vložitev ustavne pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravno pravilen materialnopravni zaključek sodišč v predmetni zadevi, da mora oškodovanec, v primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost, vložiti tudi ustavno pritožbo, da se izogne učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je tožnica sodna zapisnikarica na drugem oddelku istega sodišča ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okrožno sodišče v Mariboru je med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji, zato je videz nepristranskosti v tem postopku mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo glasbenih del - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - občasna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dopuščena revizija
Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
oporoka - veljavnost oporoke - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave o preklicu oporoke - zloraba oporočno nesposobne osebe - izpodbojnost - razveljavitev oporoke - tretja poštena oseba - objektivni rok - sklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča tožnikove trditve, če bi se izkazale za resnične, zadoščajo za sklep, da zloraba oporočno nesposobne osebe z namenom pridobiti si premoženjsko korist ter drugega izključiti iz dedovanja, lahko utemeljuje ničnostno sankcijo.
ZPP člen 5, 5/1, 8, 229/1, 262/1, 262/2, 339, 339/1. SPZ člen 9, 10.
dobrovernost kupca - prosta ocena dokazov - obrazložitev dokazne ocene - načelo zaslišanja strank - dokaz z zaslišanjem strank - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - ocena sodišča o pomenu izostanka stranke z zaslišanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Določba drugega odstavka 262. člena ZPP ne pomeni dokaznega pravila, po katerem bi se dejanske trditve pasivne stranke štele za nedokazane, nasprotnikove pa za dokazane, pač pa pomeni, da mora sodišče v oceno izvedenih dokazov, v katero morajo biti vključene vse okoliščine primera, vključiti tudi pomen okoliščine, da stranka ni bila pripravljena izpovedati – pomeni torej napotilo sodišču za prosto oceno dokazov.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00050099
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 37, 37/2. ZUP člen 280, 280/1.
dostop do informacij javnega značaja - procesne predpostavke - prepozna vložena tožba - prepozna tožba zoper prvostopenjski akt - uveljavljanje ničnosti odločbe upravnega organa s prepozno tožbo - zavrženje tožbe kot prepozne - zavrnitev pritožbe
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko sodišče upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti le, če je tožba, s katero se upravni akt izpodbija, vložena pravočasno. Če je prepozna, je namreč sodišče ne sme obravnavati po vsebini, torej tudi ne ugotavljati morebitne ničnosti upravnega akta (kar zahteva stranka z interesom v pritožbi).
Ker ugotavljanje ničnosti dejansko pomeni že vsebinsko presojo izpodbijanega akta, lahko to sodišče opravi le, če so za to izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1. Zakonska ureditev upravnega spora namreč ne pozna tožbe, ki bi jo bilo mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje upravnega akta za uveljavljanje napak, ki imajo za posledico njegovo ničnost. Mimo tega zato ne more nastopiti niti dolžnost sodišča, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti. Taka ureditev je posledica dejstva, da je za ugotovitev ničnosti upravnega akta na razpolago izredno pravno sredstvo, ki ga ureja ZUP in ga je mogoče vložiti kadarkoli (prvi odstavek 280. člena ZUP).
UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00050100
URS člen 15, 15/4, 35, 38. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/4, 32, 32/3, 32/4, 32/5, 33, 33/3, 34, 34/1, 34/3. ZInfP člen 2, 2-3, 3, 3/3. ZVOPOKD člen 4, 4-16, 27, 75.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - tožba v upravnem sporu - tožba zoper dokončen upravni akt - preuranjena tožba - nadzorni organ - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
ZVOP-1 določa pravico do izbrisa osebnih podatkov kot tudi postopek za uveljavljanje te pravice, kar izključuje neposredno sodno varstvo po 34. členu ZVOP-1.
Možnost neposrednega sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1 je predvidena kot izjema, kadar je z dejanji nosilcev oblasti nezakonito poseženo v zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, vendar tega ni mogoče varovati v drugem postopku ter s tam urejenimi pravnimi sredstvi. V obravnavanem primeru je to pravno sredstvo po četrtem odstavku 32. člena ZVOP-1 najprej zahteva pri Informacijskem pooblaščencu za odločanje o obdelavi osebnih podatkov, tj. izbrisa, in nadalje upravni spor zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca po določbah ZUS-1.
Pri ugotavljanju povišanja solastniškega deleža v konkretnem primeru bi sodišči morali v skladu s 106. členom SPZ upoštevati uporabno vrednost podstrešja v razmerju do skupne vrednosti nepremičnine oziroma stavbe, kar je v skladu s tretjim odstavkom 182. člena SZ-1 in v konkretnem primeru obenem najprimernejša metoda za določitev solastniških deležev.
SPZ člen 257, 257/1, 271, 271/2, 271/4. ZGO-1 člen 197, 197/1-1. ZTLR člen 12. ZVEtL člen 45. GZ člen 118.
nelegalna gradnja (črna gradnja) - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - legalizacija objekta - stavbna pravica - zakonita stavbna pravica - pretekla raba - nadomestilo za stavbno pravico - dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - stavbno zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - soglasje občine - ustno soglasje - uporabno dovoljenje po 197. členu ZGO-1
V okoliščinah konkretnega primera, ko sta graditelja gradila stanovanjsko hišo na določno opredeljenem družbenem zemljišču z ustnim soglasjem delavcev občine in jo kasneje več desetletij nemoteno uporabljala, je nelegalno zgrajen (in kasneje z izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, legaliziran) objekt mogoče obravnavati kot predmet stvarnih pravic in posledično na njegov obstoj vezati nastanek nove stvarne pravice, tj. stavbne pravice na podlagi določbe 271. člena SPZ.
predlog za dopustitev revizije - padec na poledeneli površini - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - opustitev dolžnega ravnanja - neskrbno čiščenje - neočiščena površina - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojnost prvostopenjskega sodišča - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Dejstvo, da so v preteklosti sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru srečevali in spoznali tožnika, ki je sodnik na sodišču, ki odloča o pritožbah proti njihovim odločitvam, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti.