razrešitev sodnega cenilca - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - splošna in nekonkretizirana vprašanja - zelo hude posledice - ogroženo preživljanje - okrnitev ugleda
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker se v obravnavani zadevi akt tožene stranke glasi na revidentovo razrešitev, vrnitev štampiljke in izkaznice ter vpis razrešitve v imenik in ne na pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpostavil na zahtevani način, saj je postavil zgolj splošna in nekonkretizirana vprašanja ter pri tem ni navedel, zakaj so ta pomembna za presojo v obravnavani zadevi.
Revident, kljub temu da sta mu upadla promet in dohodek, ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegove družine.
razrešitev direktorice doma upokojencev - ureditvena začasna odredba - pravno varovano upravičenje - objava javnega razpisa - težko popravljiva škoda - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja (direktorice), vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnica s tožbo uspela. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006794
ZSV člen 56, 56/6.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - imenovanje direktorja - javni zavod - soglasje ministra
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda na podlagi določbe šestega odstavka 56. člena ZSV zahteva, da je v trenutku sprejema sklepa že podano soglasje ministra, pristojnega za socialno varstvo, in da je v trenutku sprejema že podano mnenje pristojnega organa lokalne samouprave.
V obravnavani zadevi ne gre za nobeno izmed situacij, v katerih bi bila po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba dovoljena. Pritožnikove pavšalne pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil pritožnik kot tožena stranka, namreč nimajo podlage niti v pritožnikovem niti v sodnem spisu. Sodišče prve stopnje ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja (v izpodbijanem sklepu ga ni niti pritožnik), prav tako pa ni (na tej podlagi) spremenilo izpodbijanega upravnega akta, temveč je le ugotovilo, da je ta nezakonit. Sodišče prve stopnje pa tudi ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - tožba zoper sklep Državnega zbora RS - razrešitev s položaja člana uprave - AUKN - pomembno pravno vprašanje - dopustnost upravnega spora - ni akt po 2. členu ZUS-1 - imenovanje za opravljanje javne funkcije v samostojnem neodvisnem državnem organu - ni posameznikova pravica
Stališču sodišča prve stopnje, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) državni organ in da zato za odločanje v navedeni zadevi določbe ZJA ne veljajo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pritrjuje tudi Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da izpodbijani sklep ni akt iz 3. člena ZUS-1.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep akt, ki je posegel v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) oziroma akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, pa je napačna in tudi ni posebej obrazložena.
Izpodbijani sklep je sicer javnopravni, enostranski in posamični akt, izdan sicer v izvrševanju z zakonom določene, vendar ne upravne funkcije, niti ni oblastveni akt, saj z ZUKN določena revidentova pristojnost, da imenuje in razrešuje člane uprave AUKN, ne pomeni izvrševanje oblasti, temelječe na ustavno določeni revidentovi zakonodajni funkciji, ampak opravljanje revidentove specifične, sicer z ZUKN določene kadrovske in nadzorne funkcije v okviru upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa bi bila lahko z ZUKN podeljena tudi drugemu državnemu organu.
Ne glede na navedeno pa je bistveno, da z revidentovim sklepom ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj biti član uprave AUKN ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v nobenem zakonu, prav tako pa ni z imenovanjem za člana uprave bila pridobljena pravica do trajnega opravljanja nalog za celoten mandat, za katerega je bil tožnik imenovan.
Z izvolitvijo oziroma imenovanjem za opravljanje določene javne funkcije se posamezniku namreč podelijo posamezna javna pooblastila, z razrešitvijo pa se ta pooblastila lahko odvzamejo. Noben posameznik pa nima pravice do izvrševanja javnih (oblastvenih) funkcij, temveč se taka pooblastila za njihovo izvrševanje posamezniku le zaupajo.
Glede na to, da ZUKN ni določal, da se za AUKN uporabljajo tudi določbe ZJA niti ZJU, niti ni določal, da je zoper revidentovo odločitev o taki razrešitvi dopusten upravni spor, tako kot je to npr. izrecno določeno za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre niti za drug akt, o katerem odloča sodišče v upravnem sporu po drugem stavku prvega odstavka 2. člena ZUS-1 samo, če tako določa zakon.
JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014822
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 36, 36/1-8. ZZ člen 36, 36/2. ZUNEO člen 2, 2-1, 22. ZDSS.
imenovanje direktorja javnega zavoda - o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe - izpodbijanje istih aktov kot v predhodni tožbi - kršitev prepovedi diskriminacije - materialni ugovor v okviru rednega spora - subsidiarno sodno varstvo
Ker je o tožničinih tožbah v zadevi imenovanja direktorja Javnega zavoda, ki ju je tožnica vložila na Upravno sodišče, Upravno sodišče že odločilo in sta njegovi odločbi pravnomočni, so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe.
Sodno varstvo v zadevah imenovanja direktorjev javnih zavodov (če imenuje direktorja organ občine) pa je zagotovljeno v rednem upravnem sporu, to je v upravnem sporu po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, ker tako določa ZZ, torej subsidiarno sodno varstvo ni dopustno.
Pravne podlage za samostojno tožbo na ugotovitev kršitve zakonske prepovedi diskriminacije ne daje niti Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO). Ta daje podlago za uveljavljanje kršitev zakonske prepovedi diskriminacije v vseh sodnih in upravnih postopkih, torej tudi v postopkih sodnega varstva v zvezi z imenovanjem direktorjev javnih zavodov, vendar v skladu z zakonom. To pa je v tem primeru ZUS-1. Tožnica bi lahko to kršitev uveljavljala kot kršitev materialnega prava v rednem upravnem sporu z izpodbojno tožbo zoper akte Občinskega sveta.
Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore.
Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014732
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2. ZIZ člen 281, 281/1-7, 281/3, 287, 287/1-1, 287/5, 298č, 298č/3. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3. URS člen 35, 49, 49/3, 50, 50/1.
razrešitev izvršitelja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obrazložitev odločbe o razrešitvi izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - moralna nevrednost za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - dolžnost presojati materialno pravo - pravica do zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - uradni podatek - pomembna upravna zadeva - disciplinski postopek - večkratno odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva - poseg v svobodo dela - poseg v pravico do socialne varnosti - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - strogi test sorazmernosti - skladnost z Ustavo RS - javna služba - uveljavljanje nepravilnosti v izvršilnem postopku - opravljanje drugega pridobitnega dela - vloženo izredno pravno sredstvo - neobrazloženost - prepozna dopolnitev revizije
Za razrešitev izvršitelja na podlagi 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 281. člena ZIZ je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje edino dejstvo, ki ga mora upravni organ ugotoviti preden izda odločbo o razrešitvi izvršitelja; v odločbi pa je dolžan obrazložiti zgolj to, zakaj ocenjuje, da je izvršitelj zaradi obsodbe moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ ne sme (ponovno) ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali (ponovno) uporabljati in razlagati materialnega prava v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj bi v nasprotnem primeru posegel v pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (glej tudi določbe tretjega odstavka 147. člena in 149. člena ZUP). Opisan poseg pa je mogoč le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
razrešitev člana nadzornega sveta RTVS – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije
Izpodbijani sklep ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Biti član NS ni pravica posameznika, zato tudi biti član NS celo mandatno obdobje ni pravno varovano upravičenje. ZRTVS-1 niti kateri drug zakon glede imenovanja oziroma razrešitve članov NS ne določa, da bi se o tem odločalo z upravno odločbo oziroma v upravnem postopku. Niti v ZRTVS-1 niti v drugem zakonu ni določeno, da bi bilo sodno varstvo zoper akt o imenovanju oziroma razrešitvi člana NS zagotovljeno v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZS člen 87, 87/5. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 7/6, 9, 9/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odreditev posebnega preizkusa strokovnosti - sodni cenilec - zavrženje tožbe - pravica, obveznost ali pravna korist
Akt, s katerim je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti v postopku odločanja o njegovi vlogi za imenovanje za sodnega cenilca, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
UPRAVNI SPOR – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1014237
URS člen 75. ZViS člen 6, 6/2-2, 6/2-8, 24, 65, 67. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZDSS-1 člen 5, 6, 6d, 6g, 52, 52/1. ZSDU člen 106.
imenovanje dekana – sklep o določitvi volilnih opravil – sodno varstvo - pristojnost upravnega ali delovnega sodišča – varstvo ustavnih pravic – soodločanje – sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve, imenovanja in odpoklic organov fakultete – avtonomija fakultete – organ upravne oblasti
Obravnavni spor se nanaša na vprašanja notranjega oziroma internega delovanja znotraj fakultete, konkretno na vprašanja, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje drugega odstavka 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in visokošolski zavodi po načelih avtonomije. Predmet spora je tudi kadrovsko in upravljavsko vprašanje ter razmerje med pristojnostmi rektorja državne univerze in člani akademskega zbora ter senata članice državne univerze, kar pa so vse vprašanja avtonomnega oziroma samostojnega urejanja notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZViS. ZViS in tudi katerikoli drug zakon pa ne določajo oziroma ne predvidevajo zoper tovrstne odločitve dekana ali rektorja kakršnihkoli pravnih sredstev, niti da je zoper tovrstne odločitve mogoče sprožiti upravni spor. Izpodbijani sklep se torej nanaša izključno na področja avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze oziroma njene članice in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. V obravnavani zadevi ne gre niti za akt organa ali dejanje iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj v. d. dekana (niti rektorja) pri takem odločanju ni mogoče šteti za organ upravne oblasti, niti za organ katerekoli oblasti. Morebitne kršitve v postopku imenovanja dekana fakultete (vključno s kršitvami zatrjevanih ustavnih pravic) pa bodo tožniki (seveda ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk) lahko uveljavljali s pravnim sredstvom zoper končno odločbo o imenovanju dekana fakultete pred pristojnim delovnim sodiščem.
razrešitev direktorja javne agencije – začasna odredba - regulatorna (ureditvena) začasna odredba – izkazana težko popravljiva škoda – nemožnost vzpostavitve pravnega stanja, v katerega je bilo poseženo – varstvo javne koristi
Z izpodbijanim sklepom o razrešitvi direktorja javne agencije je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnik s tožbo uspel. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
UPRAVNI SPOR – JAVNI ZAVODI – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1013879
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3, 4, 4/1, 25, 25/4, 33, 33/1-1, 33/2, 76/ 82. ZRTVS-1 člen 26, 26/1, 26/7. URS člen 39.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – upravni akt - upravna zadeva - drug posamični akt – sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in drugih pravnih koristi – predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV – predpostavke za tožbo - začasna odredba
Izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, kot je bilo zatrjevano v tožbi, pritožbeno sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in pravnih koristi razrešene članice Nadzornega sveta, kar bi kazalo na to, da naj bi bila tožba vložena kot tožba zoper akt oziroma dejanje po 4. členu ZUS-1, kar pa ni bila, na drugačno odločitev v tem primeru ne more vplivati. Glede na to, da izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, tudi ni pomembno, ali gre za akt iz 3. člena ZUS-1, zato se Vrhovno sodišče do te pritožbene navedbe niti ne opredeljuje.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – JAVNI ZAVODI
VS1013930
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 3, 4, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZRTVS-1 člen 1, 2, 26, 26/1, 26/7.
razrešitev člana nadzornega sveta RTV – odločba vlade - izpodbojna tožba - izpodbijani akt ni upravni akt – izvrševanje ustanoviteljski pravic
Ker odločba o razrešitvi člana nadzornega odbora javnega zavoda ni upravni akt in tudi ne drug pravnomočen akt iz 2. člena ZUS-1, je bila tožba pravilno zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
URS člen 23, 49, 120, 157. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1-4. ZV člen 21, 21/6. ZZZ-1 člen 23.
razrešitev generalnega konzula – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akt o razrešitvi generalnega konzula ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in tudi ne drug akt, za katerega bi bilo v zakonu določeno, da se lahko izpodbija v upravnem sporu. Akt o razrešitvi generalnega konzula je akt Vlade iz 3. člena ZUS-1, zoper take akte pa upravni spor ni dopusten.
akt o imenovanju vršilca dolžnosti dekana – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Odločba o imenovanju v. d. dekana je akt, ki nima nobenih znakov upravnega akta, kot ga določa drugi odstavek 2. člena ZUS-1. Ker tudi Zakon o visokem šolstvu ali kakšen drug zakon ne določa, da je zoper imenovanje v. d. dekana dopusten poseben upravni spor, je bilo treba tožnikovo tožbo zoper akt o imenovanju v. d. dekana zavreči.
Rektorjev akt določa le imenovanje v. d. dekana, in ne določa ničesar o volitvah dekana. Če pa bi s svojimi akti oziroma dejanji posegel v volilni postopek, pa bi bilo mogoče te akte oziroma dejanja, seveda ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev, izpodbijati s tožbo po 4. členu ZUS-1, vendar take tožbe tožnik ni vložil.
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – IZVRŠILNO PRAVO – UPRAVNI SPOR
VS1013705
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZIZ člen 287, 287/1-1, 287/4. ZUP člen 224, 224/1-1.
razrešitev izvršitelja – začasna odredba – izvršljivost odločbe – z zakonom določene posledice razrešitve
Z začasno odredbo ni mogoče osebi, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje za izvršitelja, začasno (na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1) do pravnomočnosti odločbe ugotoviti, da začasno izpolnjuje pogoje in ji začasno dovoliti opravljati dejavnost. Taka začasna odredba bi bila v neposrednem nasprotju z določbami ZIZ, saj razrešitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ nastopi po samem zakonu z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje za izvršitelja (prva alineja drugega odstavka 287. člena ZIZ).
razrešitev in prerazporeditev javne uslužbenke – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jasne zakonske določbe
Vse določbe ZUP (in ZUP/86) ter Ustave RS, na katere se sklicuje revidentka, so jasne in ne potrebujejo dodatne razlage. Vsaka od norm, na katere se sklicuje revizija, jasno ureja določeno pravno situacijo in med njimi po presoji Vrhovnega sodišča ne prihaja do kolizije. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V obravnavani zadevi je bila odločba o razrešitvi s položaja direktorice občinske uprave tožnici nesporno vročena 9. 2. 2011, tožbo, s katero izpodbija to odločbo, pa je vložila že 31. 1. 2011. Izpodbijana odločba ob vložitvi tožbe torej še ni bila dokončna, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, tožba pa ni bila vložena niti zaradi molka organa niti zaradi kršitve ustavnih pravic. Sodišče prve stopnje jo je zato ob predhodnem preizkusu pravilno zavrglo kot prezgodnjo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013462
ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1-4. ZLS člen 28, 29, 32, 32.a, 41.
imenovanje članov nadzornega odbora občine – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, saj članstvo v nadzornem odboru ni pravica ali neposredna pravna korist članov tega odbora. Izpodbijani akt je sprejel občinski svet kot nosilec lokalne zakonodajne oblasti, za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1). Za tak akt, ki po določbi 3. člena ZUS-1 ni upravni akt, pa upravni spor ni predviden niti po ZUS-1 niti po ZLS.