upravni postopek - upravna odločba - obrazložitev upravne odločbe
O pravici do izjemnega priznanja in odmere višje starostne pokojnine odloča Vlada na podlagi mnenja pristojnega upravnega organa, zato samo sklicevanje Vlade na negativno mnenje ne zadošča, temveč mora biti njena odločba obrazložena tako kot vsaka druga pisna odločba o stvari, ki je predmet upravnega postopka.
ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZDavP člen 42, 53, 55.
ugovor dolžnikovega dolžnika - prisilna izterjava terjatev dolžnika
Tožnik ugovoru ni priložil pobotne izjave, ki bi jo dal pred tem, ko je kot dolžnikov dolžnik prejel sklep o prisilni izterjavi. S tem dnem je bila dolžnikova terjatev zarubljena. Zato tožnik ne more uspešno uveljavljati, da je terjatev s pobotom prenehala.
Ker tožnik ugotovitvi, da izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, ne ugovarja, z ugovorom neustreznosti izbire drugega kandidata, ki zakonite pogoje izpolnjuje, ne more uspeti, saj je sodišče pristojno le za presojo zakonitosti izdanega akta, ne pa tudi za presojo ustreznosti izbire med prijavljenimi kandidati.
Sodišče je izpodbijani sklep, s katerim so bili prijavljeni kandidati o izbiri in imenovanju prvič uradno seznanjeni, odpravilo, ker ga je (kot izhaja iz njegovega uvoda in obrazložitve) županja izdala v izvrševanju sklepa občinskega sveta. Pisne odpravke sklepov občinskega sveta izdaja in podpisuje predsednik občinskega sveta, ki je sklep sprejel. Izdaja pisnega odpravka sklepa namreč ne predstavlja izvrševanja sprejetega sklepa, temveč akt v postopku njegove izdaje.
Kljub datumu na izpodbijani odločbi (19. 12. 1999), pa odločba ni bila odpremljena tožeči stranki v letu 1999, temveč šele januarja naslednjega leta, ko je pravica do izterjave že zastarala, saj odločba učinkuje šele od vročitve.
Vprašanje veljavnosti odločanja na kongresu in s tem tudi izvolitve zastopnika stranke je tudi po presoji sodišča predhodno vprašanje, za rešitev katerega tožena stranka kot registrski organ ni pristojna in je zato odločitev, da se po določbah 47. in 150. člena ZUP postopek prekine ter tožnika napoti na pravdo tudi zoper politično stranko pravilna in zakonita v smislu določbe 4. odstavka 11. člena ZPolS. Prav tako je pravilna odločitev, da mora tožnik tožbo vložiti tudi zoper stranko. Postopek registracije sprememb pri toženi stranki se nanaša izključno na stranko, zato je odločitev sodišča o predhodnem vprašanju bistvenega pomena tako za vsebino njenega akta (statuta) kot tudi za registracijo zastopnika.
Pravilno je stališče tožene stranke, da se obstoj obnovitvenega razloga iz 2. točke 249. člena ZUP/86, na katerega se tožeča stranka izrecno sklicuje v svojem predlogu, in po kateri se postopek obnovi, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po Kazenskem zakonu, dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
V postopku izdaje delnega enotnega dovoljenja za rekonstrukcijo ceste lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravice oziroma pravne koristi, ne morejo pa uspešno uveljavljati golega dejanskega interesa, kamor sodi tudi njihova zahteva, da naj se zaradi gradnje ceste odstrani njihov poslovno - stanovanjski objekt, v nasprotnem primeru pa naj se izvede večji odmik bodoče ceste od objekta. Tudi sicer z upravnim dovoljenjem ni mogoče spreminjati pogojev gradnje (kot so odmiki objektov od sosednjih nepremičnin, vrsta gradnje, lega predvidenega objekta, gabariti objekta itd), ki so določeni z lokacijskim načrtom. Take ugovore je mogoče upoštevati, če je to izvedljivo, v postopkih za izdajo prostorskih izvedbenih aktov, za katerih sprejem je pristojna lokalna skupnost oziroma država, če gre za objekt državnega pomena.
CZ člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 35, 35/1, 143, 143/1, 143/3, 211, 211/1, 245, 245/2.
preverjanje carinske deklaracije - možnost sodelovanja stranke v carinskem postopku na prvi stopnji - ugotovitev carinske vrednosti
Odločba, ki jo carinski organ izda na podlagi 3. odstavka 52. člena CZ (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) je ugotovitvena - z njo se le ugotavlja pravilna oziroma v postopku preverjanja carinske deklaracije ugotovljena carinska vrednost blaga in predvsem določa carinska obveznost. Pri tem se zavezancu z odločbo, izdano na podlagi 52. člena CZ, ne nalagajo v plačilo carinske dajatve. Stranki mora biti pred izdajo prvostopne odločbe dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah glede carinske vrednosti uvoženega blaga, na katere se opira odločba.
ZDen člen 44, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
pravna presoja statusa zemljišča - ugotovitev vrednosti - odškodnina za podržavljeno zemljišče
Odločitev, v katero kategorijo zemljišč spada podržavljeno zemljišče, je predvsem pravno vprašanje, saj vsebino pojmov (ne)zazidano stavbno zemljišče, komunalno (ne)opremljeno zemljišče dajejo predpisi in nanjo vežejo različne pravne posledice. To ugotovitev sprejme upravni organ. Če ugotovi, da je bilo zemljišče ob podržavljenju kmetijsko zemljišče, nima podlage za nadaljnje ugotavljanje, ali bi ga bilo mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov. Glede izpolnjevanja pogojev komunalne opremljenosti zemljišča se mora opredeliti le, če ugotovi, da je bilo zemljišče že ob podržavljenju stavbno zemljišče.
Z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-69/92-30 z dne 10. 12. 1992 je bil razveljavljen 13. a člen ZDRS, kar pomeni, da je potrebno o prošnji, oprti na to določbo, odločati na podlagi 13. člena ZDRS. Pri odločanju v tovrstnih zadevah je treba namreč uporabiti predpis, ki velja v času izdaje odločbe, in ne predpis, ki je veljal ob vložitvi zahteve.
ZTuj-1 člen 65, 65/3. ZUP člen 65, 65/4, 240. ZUS člen 27, 27/3.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca
Tožnik je vložil pritožbo proti odločbi, ki jo je izdal organ druge stopnje in jo je obravnaval po 240. členu ZUP. Tožena stranka bi morala to pritožbo brez odlašanja poslati upravnemu sodišču, ker iz vsebine pritožbe nedvomno izhaja, da gre za tožbo v upravnem sporu.
URS člen 14, 14/1, 14/2, 22, 25, 49, 49/3, 58, 58/1, 58/2, 153, 157. ZVis člen 1, 6, 6-3, 6-4, 49, 49-8, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 56/1, 57, 57/3, 59, 60. ZUP člen 2, 2/2, 4, 6, 6/1, 6/3, 214, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214/5, 254, 254/2. ZUS člen 1, 25, 25/1-1, 25/1-2, 60/3. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12/3-4, 13. Statut Univerze v Ljubljani člen 51, 51/4, 230, 230-5, 230/1-1, 237, 237/1-2, 237/1-3, 276.
volitve visokošolskega učitelja - avtonomija državne univerze - prosti preudarek - varstvo ustavnih pravic - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka
Državna univerza ni avtonomna v svojem ravnanju na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko ravnanje tožene stranke pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva, kajti ravnanje državne Univerze ne more biti neodvisno od ustavnih določb in ni avtonomna glede financiranja, ker naj bi po določilu 2. odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Ker izpodbijani akt zadeva postopek odločanja tožene stranke o pritožbi zoper sklep senata članice Univerze z dne 6. 10. 2000, je treba v postopku presoje zakonitosti izpodbijane odločbe preveriti, ali je tožena stranka pravilno uporabila določila Statuta z dne 23. 6. 1995, ne pa novega Statuta (Uradni list RS, št. 64/2001). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP poleg določil Statuta Univerze v Ljubljani v postopkih izvolitev visokošolskih učiteljev je podana, ker imajo določbe ZVis v zvezi z merili in volitvami v nazive visokošolskih učiteljev dovolj izrazito javno-pravno naravo, tožena stranka se financira iz javnih sredstev, je javno-pravna institucija, ki opravlja pomembne storitve v javnem interesu, saj država tudi prek tožene stranke ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo (3. odstavek 57. člena Ustave RS). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP pa je vezana tudi na individualne pravice in pravne interese posameznikov, ki so vlagatelji prošenj za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Odločanje tožene stranke v tovrstnih postopkih je treba namreč povezati z drugimi ustavnimi določili, ki so v hierarhiji ustavno-pravnih vrednot enakovredne določilu 58. člena Ustave RS. Tožena stranka ima možnost odločati po diskreciji oziroma ima določeno polje proste presoje v tistih elementih citirane materialne določbe, kjer gre za t.i. nedoločne pravne pojme, ki jih ni mogoče dovolj določno vnaprej na splošni ravni opredeliti s strokovnimi kriteriji, numeričnimi izrazi ali tehničnimi pojmi. Izpodbijana odločba - poleg tega, da nima navedbe, da je tožena stranka uporabila prosti preudarek in da ga je uporabila na podlagi določene pravne določbe, kar je sodišče navedlo v drugem delu sodbe - tudi nima obrazložitve v smislu opisa dejanskega stanja stvari in ključnih razlogov oziroma preudarkov, ki so organ vodili pri odločitvi, da interpretacija 13. člena Meril Filozofske fakultete ne more veljati v konkretnem primeru.
ZZVN člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZUP člen 260, 265, 260, 265. ZSPOZ člen 10, 10/1-2, 10, 10/1-2.
obnova postopka
Nepravilna uporaba materialnega prava v postopku, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) ni razlog za obnovo postopka in s tem ni verjetno izkazan razlog za obnovo postopka.
otroku starša, ki je življenje izgubil doma ob okupatorjevem topovskem obstreljevanju domače vasi, ne gre status žrtve vojnega nasilja, saj okupator ni neposredno nad njegovim staršem izvajal nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov, ki so pogoj za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja
ZZVN člen 2, 2/4, 2, 2/4. ZUS člen 14, 14/1, 14/3, 14, 14/1, 14/3.
begunec - status žrtve vojnega nasilja
Pri določanju statusa žrtve vojnega nasilja - begunca po 4. odstavku 2. člena ZZVN je odločilno le vprašanje, ali se je oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem, lahko vrnila v svoj kraj bivanja. Pri presoji navedenega statusa je pravno relevantna zgolj dejansko ugotovljena vzročno - posledična in časovna povezanost med aktivnostjo družinskega člana (partizana, pobitega talca ali sodelovanje z NOB) ter okoliščino, ali je bila oseba, ki uveljavlja status begunca dejansko nasilno pregnana iz svojega doma, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece.
begunec - priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja
Stranka, ki pregnanstvo uveljavlja, mora izkazati, da je pobegnila (kdaj, kam, kako, do kdaj ni bila možna vrnitev domov) in da je pobegnila pred grozečim nasiljem iz katerega od razlogov, navedenih v 4. odstavku 2. člena ZZVN: pred povračilnimi ukrepi okupatorja oziroma sodelavcev zoper družine partizanov, talcev ali zaradi sodelovanja v NOB oziroma zaradi nasilnega dejanja požiga, oropanja ali porušitve domače hiše (konkretno kakšno nasilno dejanje je grozilo oziroma bilo izvršeno, s čigave strani).
oprostitev plačila prometnega davka invalidom za nakup avtomobila
Davčno boniteto nakupa vozila brez plačila prometnega davka je potrebno razlagati ozko, ker je izjema od splošnega načela plačila prometnega davka. To seveda pomeni, da je treba pri presoji pravilne rabe avtomobila strogo upoštevati zavezujočo normo 14. točke 18. člena ZPD, ki izrecno prepoveduje, da bi bil avto dan v rabo drugemu.