Glede na citirano obrazložitev prvostopenjskega in pritožbenega organa pa je po presoji sodišča utemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je davčni organ citiran sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Črno goro, ki se neposredno uporablja, v uporabil konkretnem primeru. Glede pravilne uporabe materialnega prava izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusit.
Sodišče zato sodi, da tudi ureditev splošne davčne olajšave, s katero je določen znesek dohodka, ki se ne obdavčuje z letno odmero dohodnine, sodi v to polje proste presoje. Tožnikovi argumenti, češ da država, kolikor obdavčuje tudi dohodek v višini minimalnih stroškov zavezanca za njegovo preživetje, na ta način krši določena ustavna načela (npr. načelo socialne države, posega pa tudi v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti), je prepričljiva, vendar pa sodišče sodi, da je način zagotavljanja sistema, ki bo skladen s temi ustavnimi načeli in tudi z načelom plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, s čimer bo zagotovljen ustrezen nivo socialne varnosti, v prosti presoji države.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - suspenzivni učinek - predaja prosilca odgovorni državi članici
Predaja prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici, ki mora biti izvršena v šestih mesecih od potrditve zahteve za sprejem, se lahko odloži na podlagi vloženega pravnega sredstva. Če tak odložilni učinek obstaja (glede na ureditev v ZUS-1 ima tak učinek izdana začasna odredba), ne more priti do zamude pri predaji in ne do prenosa odgovornosti na Republiko Slovenijo. V takem primeru začne šestmesečni rok ponovno teči od končne odločitve o pritožbi, to je s sodno odločitvijo, s katero se odloči o temelju postopka in s katero ni več mogoče ovirati te izvedbe.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - obnova postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik po sodni presoji več ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o tožbi in s tem pravovarstvene potrebe, saj si z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani akt je že odpravljen skupaj z njegovimi pravnimi posledicami (ga ni), zato s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja oziroma ga še izboljšati.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s sklicevanjem na izpodbijano odločbo v tem upravnem sporu ne more doseči, da bi prosilec ali kdo tretji podatke o kratici imena in priimka uradnika tožeče stranke iz tega zapisnika, širil drugim.
Tožeča stranka ne izkazuje svojega pravnega interesa za predlog za izdaje začasne odredbe oziroma vložitev tožbe v upravnem sporu.
Med strankama ni sporno, da je tožnica konec leta 2017 oz. v začetku leta 2018 kot prizidek postavila odprto jekleno, industrijsko nadstrešnico za gradnjo katere ni pridobila gradbenega dovoljenja.
Tožnici gradnje sporne nadstrešnice ni naložil gradbeni inšpektor. Tega sicer ni storila niti okoljska inšpekcija, ki ji je naložila, da mora urediti skladiščenje zbranih odpadkov skladno z Načrtom zbiranja odpadkov 2012 in Načrtom skladišča, tako da bodo vsi zbrani odpadki začasno skladiščeni v prostorih A in B, nadstrešnici poslovnega objekta ter pod nadstrešnico na SZ delu dvorišča ob poslovnem objektu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek, obliko in obseg škode, ter pojasniti, zakaj je zanjo težko popravljiva, za vse navedeno pa mora predložiti tudi dokaze. Na stranki je torej trditveno in dokazno breme.
To, da komasacijski udeleženec vlaga zemljišča v komasacijski sklad sicer še ne pomeni, da bo zemljišča iz komasacijskega sklada pridobil na istem mestu, kot jih je imel prej, vendar pa morajo biti razlogi za razdelitev zemljišč pojasnjeni, predvsem pa utemeljeni s kriteriji, ki morajo biti vnaprej določeni in spoštovani za vse udeležence enako. Tega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati in je zato ni mogoče preizkusiti.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - status kmeta - zloraba pravice - špekulativni namen
Zgolj dejstvo, da se tožnik s kmetijsko dejavnostjo ukvarja v smislu samooskrbe, drugega dohodka iz tega naslova pa v letu 2020 ni ustvaril ter ni vpisan v RKG, ne more biti zadostna podlaga za zaključek, da pogoja pomembnega dela dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ne izpolnjuje. Drži, da tožnik do sedaj ni navedel vrednosti svojih pridelkov, ki naj bi jih ustvaril iz naslova kmetijske dejavnosti, vendar upravni organ tožnika v okviru upravnega postopka na prvi ali drugi stopnji, ob upoštevanju načela materialne resnice in preiskovalnega načela, ob tem da gre za laično stranko, niti ni konkretizirano pozval k dopolnitvi njegovih navedb v tem oziru.
ZUP člen 9, 9/1, 138/1, 146, 146/3, 146/3-5, 214. Odlok o reji malih domačih živali na območju občine Trbovlje (1996) člen 24, 25.
inšpekcijski ukrep - reja živali - domača žival - kmetija - obrazloženost odločbe - pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava
Po določbi 24. člena Odloka o reji malih in domačih živali na območju občine Trbovlje je na ožjem območju Trbovelj prepovedano rediti govedo, konje, prašiče, koze, ovce, zajce in perutnino.
Po presoji sodišča tožnik upravičeno uveljavlja, da se izpodbijanega akta ne da preizkusiti glede na to, kar je tožnik uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopenjski akt, in sicer da zemljišče ne spada pod naselje Španski borci - Topoletovo, pač pa pod naselje Ojstro, ki pa ne spada med ožje območje Trbovelj. Hkrati pa tožniku pred izdajo ni predložila dokazil, zakaj meni, da velja ravno obratno, da bi se ta o tem lahko izrekel in je s tem bistveno kršila določbe postopka.
davčna izvršba - odmerna odločba - izvršilni naslov - poroštvo - prenos dejavnosti - pogoji
Prenos poslovne dejavnosti pomeni prenos funkcionalne in ekonomske poslovne celote, ki vključuje sredstva (materializirana in nematerializirana osnovna sredstva) in možnost nadaljnjega izvajanja poslovne dejavnosti. Pri tem je bistveno, da se mora ugotoviti, da je bil tak prenos izveden brez ustreznega tržnega nadomestila (kot velja pri prenosu premoženja na podlagi prve povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2) med pridobiteljem in prenositeljem. To pa tudi pomeni, da porok jamči za poplačilo tujega davčnega dolga le do ocenjene vrednosti tako prenesene poslovne dejavnosti.
V obravnannem primeru se ugotavlja prenos oziroma ohranitev pogodbenih razmerij z dobavitelji, pa tudi z najemodajalcem, poslovanje je potekalo dalje v enakih okoliščinah, na istem naslovu (v istih prostorih), z isto delovno silo (pri čemer pravna podlaga zaposlitve oziroma pomanjkanje le-te za odločitev ni bistveno), pod istim imenom oziroma znakom gostilne (goodwill), tudi oprema je bila delno ista (last tožničinega prokurista), kar potrjuje sama tožnica. V tem smislu gre po presoji sodišča za prenos potenciala za pridobivanje dohodkov z opravljanjem oziroma nadaljevanjem opravljanja iste gospodarske dejavnosti, medtem ko davčna dolžnica te dejavnost ne opravlja več in je zoper njo celo uveden stečajni postopek.
Določilo javnega razpisa, po katerem se točke po posameznih alinejah VII. točke Javnega razpisa ne seštevajo, ni v nasprotju z določbami Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev.
Glede na to, da po povedanem koncesijska območja niso določena že v Javnem razpisu, so torej posamezna koncesijska območja določena s posamezno odločbo o dodelitvi koncesije.
Tožnica ima torej prav, da jo je toženka neenako obravnavala v razmerju do stranke z interesom. Obe stranki sta bili namreč v razmerju do predmeta urejanja z izpodbijano odločbo, to je do dodeljenega območja, v enakem položaju, saj nobena od njiju na tem območju nima veterinarske organizacije v smislu 1. točke VIII. točke Javnega razpisa. Kljub temu je toženka njuni vlogi ocenila različno.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - stranski udeleženec - status stranskega udeleženca - pravni interes
Predmet izpodbijanega sklepa je odločitev o tem, ali se tožnik lahko udeležuje "tujega" upravnega postopka, ker bi bil njegov pravni interes kot lastnika zemljišča parc. št. 155/7 k.o. ... lahko prizadet.
Kot nepravilno je treba zavrniti stališče organa, da bi stranka z interesom potrebovala tožnikovo soglasje za priključek (le), če infrastrukture še ne bi bilo in bi jo moral investitor zagotoviti preko tožnikovega zemljišča oziroma, da to, ker je že zgrajena, ni potrebno.
O utemeljenosti morebitnih ugovorov stranskega udeleženca se ne presoja v postopku odločanja o položaju stranke, ampak v postopku meritornega srečanja o samem predmetu postopka.
ZMZ-1 člen 16, 16/3. Pravilnik o nagradi in povračilu stroškov zakonitim zastopnikom mladoletnikov brez spremstva (2021) člen 2, 2/1, 3, 3/1.
mladoletnik brez spremstva - odmera stroškov zastopanja - zakoniti zastopnik
Odločba o postavitvi zakonite zastopnice je bila izdana 21. 10. 2021 in šele za dejanja po izdaji te odločbe je mogoče priznati nagrado, kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika o nagradi in povračilu stroškov zakonitim zastopnikom mladoletnikov brez spremstva, ki določa, da pripada nagrada zakonitemu zastopniku za opravljeno delo pri zastopanju mladoletnika brez spremstva, ki ga zakoniti zastopnik opravi po njegovem imenovanju za zakonitega zastopnika.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - gradbena dela - delovni stroj - gradbeništvo - dejansko opravljanje dejavnosti
Izraz "statičen", ki ga uporablja slovenski zakon v prvem odstavku 93. člena ZTro-1, pomeni enako kot izraz "stacionaren", uporabljen v slovenskem prevodu b) točke drugega odstavka 8. člena Direktive 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije. Direktiva torej statičnih delovnih strojev ne opredeljuje na način, kot to uveljavlja tožnik. Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča RS lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični. Torej ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji.
Pri določanju meril za izbor koncesionarjev je tožena stranka vezana na temeljna načela ZJZP, ki naj zagotovijo preglednost, konkurečnost, nediskriminatornost in poštenost postopkov nastajanja ter sklepanja in izvajanja posameznih oblik javno-zasebnega partnerstva. Zato mora sodišče zakonitost teh meril presojati v skladu s temi načeli.
Pri uporabi prednostnih meril je treba upoštevati konkretno območje, za katerega se koncesija podeljuje. To območje je lahko le območje ene cele upravne enote ali območje večjega števila občin znotraj te upravne enote.
Merilo dosegljivost veterinarja se presoja glede na dosegljivost veterinarja v ambulanti, s katero se prijavlja za posamezno območje, kar pomeni, da je pravno pomembna le dosegljivost veterinarja in ne lega ambulante v ambulanti, s katero se ta za posamezno občino (ali več njih) prijavlja. Tožena stranka je zmotno uporabila merilo glede načina zagotavljanja nepretrgane veterinarske dejavnosti in po tem merilu izbranemu koncesionarju neutemeljeno dodelila 4 točke, čeprav iz Javnega razpisa jasno izhaja, da je največje število točk 1 točka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški - plačilo globe - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - ekonomska in socialna eksistenca
Dejstvo je, da ima vsak obdolženi pravico do obrambe, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve BPP, saj navedeni pravici temeljita na različnih materialnopravnih podlagah in procesnih jamstvih. Po presoji sodišča se v postopku, na katerega se nanaša prošnja za BPP, tožniku ne očita težja kršitev, ne gre za kompleksno zadevo (tako z vidika dejanskega stanja kot z vidika pravne podlage), pri tem pa je za prekršek zagrožena globa v višini 300,00 EUR, ki v absolutnem znesku sicer ni majhna, ni pa tudi izjemno visoka, pri čemer je tožena stranka še dodatno pojasnila, kako lahko ravna stranka, če izrečene globe ne more plačati. Tožena stranka je izpodbijano odločbo obrazložila z razumnimi razlogi, tožnik pa jih tekom postopka ni uspel izpodbiti. Slednji je tekom postopka ostal pri splošnem sklicevanju, da ima končano zgolj osnovno šolo, da je Rom in ni pravni strokovnjak, kar so sicer okoliščine, ki govorijo v prid upravičenosti do BPP, vendar te okoliščine niso edine in izključne okoliščine, ki jih je v okviru odločanja o pravici do BPP potrebno upoštevati: presojati je namreč potrebno več različnih pogojev in dejavnikov (tako kot je to v konkretnem primeru storil upravni organ), le-ti pa skupno pripeljejo do odločitve, ali je prosilec upravičen do BPP ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - objektivni kriterij - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - zmotna uporaba materialnega prava
ZBPP ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - gradbeništvo - delovni stroj
Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in zato ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji. Davčni organ je torej, glede na značilnosti delovnih strojev, pravilno ocenil, da buldožer, nakladač, valjar in demper niso omejeno mobilni oziroma statični stroji, niti niso delovali v dejavnosti gradbeništva.
Prav statičnost bagrov je tisti (in edini oziroma ključni) razlog, iz katerega je organ zahtevkom za vračilo trošarine v tem delu ugodil, in ne njihova uporaba. Statičnost je namreč po zgoraj citirani določbi ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - darilna pogodba - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - neodplačna odsvojitev - dohodek - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala
Gre torej za zakonsko rešitev, uvedeno že z določbami ZDoh-1 in ohranjeno v določbah ZDoh-2, po kateri se ugotavljanje dobička širi na vsakršno, torej tudi neodplačno odsvojitev kapitala in torej tudi na položaje, v katerih dobiček v ožjem pomenu besede z odsvojitvijo kapitala že pojmovno ne more biti realiziran.
Sodišče sklepno pritrjuje toženki tudi glede neutemeljenosti tožnikovega sklicevanja na (ne)obdavčitev iz predmetnega pravnega posla po ZDDD.
disciplinski postopek - zapisnik - javna listina - ogled
V izreku izpodbijanega sklepa bi morale biti navedene konkretne dejanske okoliščine, to je ravnanja, dopustitve ali opustitve z navedbo, za ravnanje v nasprotju s katerimi zakonskimi oziroma podzakonskimi določbami gre, ter na koncu ugotovljeno za katero disciplinsko kršitev gre. Vse navedeno mora biti seveda tudi ustrezno obrazloženo.