predlog dolžnika za odlog izvršbe - zavrženje predloga - izpodbijani akt ni upravni akt
Odlog izvršbe torej ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava in ne pomeni podlage za varstvo tožničinih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Zgolj to, da ji zakon daje procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v že začetem izvršilnem postopku in s tem možnost, da se postopek začasno prekine, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o tem odločeno, vsebuje odločitev o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Sodišče ugotavlja, da tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 4. 10. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v treh dneh ni vrnil.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 26. 9. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v do dneva izdaje tega sklepa ni vrnil.
ZUP člen 189, 189/1, 194, 194/1, 194/2, 194/4, 196, 196/1. GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dokazovanje z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - delo izvedenca - ustna obravnava - pravica do izjave
Po presoji sodišča so tožniki zaključkom izvedenke nasprotovali z zadostno konkretnimi pravno relevantnimi navedbami, zato bi upravni organ moral razpisati ustno obravnavo, na kateri bi izvedenka ustno predstavila in obrazložila zaključke svojega izvedenskega mnenja, stranke postopka in uradna oseba pa bi ji imele možnosti zastaviti vprašanja in zahtevati pojasnila, pri čemer bi se izvedenka lahko obrazloženo opredelila do razlik v drugih listinskih dokazilih.
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju namena Javnega razpisa in definicije brezposelnih oseb v pozitivni zakonodaji (med katere osebe s statusom študenta razen izjemoma, če prejemajo nadomestilo iz naslova brezposelnosti, ker so že bili zaposleni (in torej ne gre za prvo zaposlitev) ne spadajo), sporni pogoj Javnega razpisa pravilno razlagati na način, da pogoj za pridobitev sofinanciranja samozaposlitve izpolnjuje tista oseba, kateri samozaposlitev pomeni prvo zaposlitev, in ki je bila pred pričetkom samozaposlitve prijavljena kot aktivni iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje v trajanju vsaj šest mesecev nepretrgano. Navedena razlaga po presoji sodišča izhaja iz teleološke razlage pravila, torej namena navedene norme, ki je v zmanjšanju brezposelnosti tistih oseb, ki so daljše časovno obdobje (več kot šest mesecev) brez zaposlitve, kljub temu da aktivno iščejo zaposlitev. Zato sodišče ne more slediti stališču tožnika, da je treba navedeno določbo razlagati ekstenzivno tako, da za pridobitev pravice do sofinanciranja zaposlitve zadošča vsaka prijava oziroma več prijav na Zavodu RS, ki skupaj tvorijo seštevek vsaj šestih mesecev.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - dokazno breme - pravica do izjave - pooblaščenec - prekluzija - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite
Bistvena je presoja, ali je tožnik z navedbami v postopku pri ponovni prošnji izkazal, da uveljavlja nova dejstva in nove dokaze. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke, da tožnik takih dejstev ni navedel.
Neutemeljen je tožbeni očitek, da tožnik v upravnem postopku ni imel pooblaščenca in da zaradi tega v njem ni mogel aktivno sodelovati. ZMZ-1 namreč ne predvideva obveznega zastopanja po pooblaščencu v postopkih pred toženo stranko, tožnikov odgovor na vprašanje, ali bo pri podaji zahtevka prisoten njegov pooblaščenec, s čimer je tožena stranka izpolnila svojo dolžnost seznanitve z možnostjo take pomoči (pooblaščenca), pa je bil nikalen.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravica do izjave - vsebinska obravnava vloge
Po presoji sodišča je potrebno razumno razlagati tako določila razpisne dokumentacije kot tudi temeljna procesna načela ZUP, da se sredstva podelijo tistim vlagateljem oziroma na podlagi njihovih vlog v skladu z namenom iz javnega razpisa. Toženka, ki je tožnika zaprosila za pojasnilo (ne pa za morebiti predložitev dodatnih dokazil ipd.), po presoji sodišča ni imela utemeljene podlage za zavrnitev vloge na podlagi poziva na dopolnitev, temveč bi morala skladno s 140. členom ZUP tožnika pozvati na predložitev ustreznih dokazil. Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Šele če tožnik zahtevanih dokazil ne bi priložil, bi bilo mogoče njegovo vlogo zaradi neskladnosti zavrniti.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4/1, 4-2, 6, 6/1, 6/1-f.
podatki GPS naprave - uporaba službenega vozila - evidenca uporabe službenih vozil - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Z izvajanjem GPS sledenja vozil v lasti tožeče stranke nastaja posebna zbirka osebnih podatkov, ki vsebuje veliko količino lokacijskih podatkov zaposlenih posameznikov, t. j. podatkov, kje točno (mikrolokacija) se točno določeni zaposleni v določenem trenutku nahaja oziroma se je nahajal s službenim vozilom.
Stalnega sistematičnega sledenja vsem potem službenih vozil na način, da tožeča stranka neselektivno zbira podatke o celotnih poteh posameznih vozil, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot potrebnega za doseganje izkazanih zakonitih interesov tožeče stranke, t. j. varovanja vozil, opreme in dokumentov, ki se nahajajo v vozilu, določitve lokacije v primeru prometne nesreče in organizacije ter racionalizacije delovnih procesov tožeče stranke.
ZVet-1 člen 62, 62/1, 62/3, 63, 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (2008) člen 3, 3/5. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o postopku njihove verifikacije (2003) člen 1, 1/2, 22, 22/1, 23, 23/1. ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/6.
koncesija - podelitev koncesij - razpisni pogoj - javni razpis - prednostna merila - veterinarstvo - merila za izbor koncesionarja - verificirana veterinarska organizacija - podružnica - poslovna enota - prizadeta stranka - povrnitev stroškov
Iz prvega in tretjega odstavka 62. člena ZVet-1, kot že zapisano zgoraj, izhaja, da lahko veterinarsko organizacijo (torej tudi veterinarsko ambulanto C) ustanovi samo gospodarska družba ali samostojni veterinar po predpisih o gospodarskih družbah. Status vsake veterinarske ambulante C po ZVet-1 mora biti torej pravno urejen v skladu z ZGD-1. Vsaka veterinarska ambulanta C mora biti po ZVet-1 pravno organizirana v eni izmed oblik, ki jo predvideva tretji ali šesti odstavek 3. člena ZGD-1- kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik. Iz ZVet-1 ne izhaja, da bi bila lahko veterinarska organizacija organizirana tudi kot podružnica ali celo poslovna enota.
Po presoji sodišča zato javni razpis v 1. točki VIII. točke ni v skladu z določili prvega in tretjega odstavka 62. člena ZVet-1. Toženka je sporno merilo oblikovala na način, ki preferira veterinarske organizacije s podružnicami. Podeljevanje dodatnih točk iz naslova, ker ima prijavitelj poleg sedeža v UE Grosuplje (v konkretnem primeru v občini Ivančna Gorica) tam tudi verificirano podružnico, je nezakonito, ker veterinarska ambulanta C v obliki podružnice že po ZVet-1 sploh ne more obstajati.
Javni razpis je torej iz naslova verificarnih podružnic omogočal pridobivanje dodatnih točk, vendar je to bilo nezakonito, ker že sam ZVet-1 ne omogoča verifikacije podružnic ali poslovnih enot, ampak le gospodarskih družb ali samostojnih podjetnikov.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 20. ZUP člen 9, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - cenzus - plača - nagrada - neperiodični dohodek - pravica do izjave
Nagrada za dolgotrajno uspešnost, izplačana tožnikovi partnerki v februarju 2024, je občasen in neperiodičen dohodek. Toženka je po presoji sodišča zmotno ugotovila dejansko stanje, ker je upoštevala nagrado za dolgotrajno uspešnost tožnikove partnerke, izplačane v februarju 2024 v znesku 1.238,38 EUR, kot redni periodični dohodek, posledično zmotno uporabila materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - očitno nerazumna zadeva - izpodbijana odločba - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je tožnikova tožba utemeljena v delu prošnje za dodelitev BPP za vložitev odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo, ker naj mu v ZPKZ Koper ne bi zagotavljali primerne zdravstvene oskrbe in zdravljenja pri specialistih. Sodišče v tem delu pritrjuje tožniku, da toženka ni pojasnila, zakaj naj bi bila v tem delu njegova prošnja neutemeljena, torej mu pritrjuje, da v tem delu njene odločitve ni mogoče preizkusiti. Toženka je navedla zgolj to, da tožnik za svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, pač pa le izvid, ki je bil izdan leto dni po tem, ko je bil tožnik izpuščen iz pripora in da zato njegova prošnja ni razumna.
Glede na citirano obrazložitev prvostopenjskega in pritožbenega organa pa je po presoji sodišča utemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je davčni organ citiran sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Črno goro, ki se neposredno uporablja, v uporabil konkretnem primeru. Glede pravilne uporabe materialnega prava izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusit.
Sodišče zato sodi, da tudi ureditev splošne davčne olajšave, s katero je določen znesek dohodka, ki se ne obdavčuje z letno odmero dohodnine, sodi v to polje proste presoje. Tožnikovi argumenti, češ da država, kolikor obdavčuje tudi dohodek v višini minimalnih stroškov zavezanca za njegovo preživetje, na ta način krši določena ustavna načela (npr. načelo socialne države, posega pa tudi v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti), je prepričljiva, vendar pa sodišče sodi, da je način zagotavljanja sistema, ki bo skladen s temi ustavnimi načeli in tudi z načelom plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, s čimer bo zagotovljen ustrezen nivo socialne varnosti, v prosti presoji države.
nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je z dne 9. 9. 2024 ostala nerazumljiva. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 po ugotovitvi, da so pomanjkljivosti tožbe take, da onemogočajo obravnavanje zadeve, tožbo zavrglo.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna olajšava - prispevki za socialno varnost - zmanjšanje osnove za odmero - delo v tujini - napačna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je utemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je davčni organ citiran sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Črno goro, ki se neposredno uporablja, uporabi v konkretnem primeru. Glede pravilne uporabe materialnega prava izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz nje ne izhaja, kako je davčni organ glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru uporabil relevantno materialno pravo (pravna subsumpcija).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek, obliko in obseg škode, ter pojasniti, zakaj je zanjo težko popravljiva, za vse navedeno pa mora predložiti tudi dokaze. Na stranki je torej trditveno in dokazno breme.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - obnova postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik po sodni presoji več ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o tožbi in s tem pravovarstvene potrebe, saj si z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani akt je že odpravljen skupaj z njegovimi pravnimi posledicami (ga ni), zato s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja oziroma ga še izboljšati.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s sklicevanjem na izpodbijano odločbo v tem upravnem sporu ne more doseči, da bi prosilec ali kdo tretji podatke o kratici imena in priimka uradnika tožeče stranke iz tega zapisnika, širil drugim.
Tožeča stranka ne izkazuje svojega pravnega interesa za predlog za izdaje začasne odredbe oziroma vložitev tožbe v upravnem sporu.
To, da komasacijski udeleženec vlaga zemljišča v komasacijski sklad sicer še ne pomeni, da bo zemljišča iz komasacijskega sklada pridobil na istem mestu, kot jih je imel prej, vendar pa morajo biti razlogi za razdelitev zemljišč pojasnjeni, predvsem pa utemeljeni s kriteriji, ki morajo biti vnaprej določeni in spoštovani za vse udeležence enako. Tega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati in je zato ni mogoče preizkusiti.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - status kmeta - zloraba pravice - špekulativni namen
Zgolj dejstvo, da se tožnik s kmetijsko dejavnostjo ukvarja v smislu samooskrbe, drugega dohodka iz tega naslova pa v letu 2020 ni ustvaril ter ni vpisan v RKG, ne more biti zadostna podlaga za zaključek, da pogoja pomembnega dela dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ne izpolnjuje. Drži, da tožnik do sedaj ni navedel vrednosti svojih pridelkov, ki naj bi jih ustvaril iz naslova kmetijske dejavnosti, vendar upravni organ tožnika v okviru upravnega postopka na prvi ali drugi stopnji, ob upoštevanju načela materialne resnice in preiskovalnega načela, ob tem da gre za laično stranko, niti ni konkretizirano pozval k dopolnitvi njegovih navedb v tem oziru.
davčna izvršba - odmerna odločba - izvršilni naslov - poroštvo - prenos dejavnosti - pogoji
Prenos poslovne dejavnosti pomeni prenos funkcionalne in ekonomske poslovne celote, ki vključuje sredstva (materializirana in nematerializirana osnovna sredstva) in možnost nadaljnjega izvajanja poslovne dejavnosti. Pri tem je bistveno, da se mora ugotoviti, da je bil tak prenos izveden brez ustreznega tržnega nadomestila (kot velja pri prenosu premoženja na podlagi prve povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2) med pridobiteljem in prenositeljem. To pa tudi pomeni, da porok jamči za poplačilo tujega davčnega dolga le do ocenjene vrednosti tako prenesene poslovne dejavnosti.
V obravnannem primeru se ugotavlja prenos oziroma ohranitev pogodbenih razmerij z dobavitelji, pa tudi z najemodajalcem, poslovanje je potekalo dalje v enakih okoliščinah, na istem naslovu (v istih prostorih), z isto delovno silo (pri čemer pravna podlaga zaposlitve oziroma pomanjkanje le-te za odločitev ni bistveno), pod istim imenom oziroma znakom gostilne (goodwill), tudi oprema je bila delno ista (last tožničinega prokurista), kar potrjuje sama tožnica. V tem smislu gre po presoji sodišča za prenos potenciala za pridobivanje dohodkov z opravljanjem oziroma nadaljevanjem opravljanja iste gospodarske dejavnosti, medtem ko davčna dolžnica te dejavnost ne opravlja več in je zoper njo celo uveden stečajni postopek.