odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Neutemeljen je ugovor tožnice, da toženka ni presojala, ali druga stranka izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ. Drugostopenjski organ je dokazni postopek dopolnil, ugotovil pravno relevantna dejstva ter na njihovi podlagi sklenil, da druga stranka z interesom izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana.
brezplačna pravna pomoč - prekluzija - vročitev pooblaščencu
Ker je tožnik prošnji za BPP priložil pooblastilo odvetniku A. A. je tožena stranka ravnala pravilno, ko je poziv z dne 21. 8. 2024 vročila tožnikovemu pooblaščencu, kar je v izpodbijani odločbi tudi na dveh mestih izrecno navedla. Kljub temu je tožnik v tožbi navedel zgolj to, da "poziva na dopolnitev BPP tožnik v ZPKZ Dob ni prejel", kar ni pravno relevantno dejstvo, saj je pravno veljavno le vročanje tožnikovemu pooblaščencu. Da slednji ne bi prejel poziva tožene stranke z dne 21. 8. 2024 pa tožba ne zatrjuje.
Tožnik je zgolj pavšalno navrgel, da naj bi bila tožena stranka seznanjena s tem, da je pooblaščenec po vloženi prošnji za BPP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in da so razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti razvidni iz same zahteve (ki jo tožbi priloži), vendar tožnik ne pojasni, kako naj bi bila tožena stranka seznanjena z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in njeno vsebino, niti ne pojasni, zakaj tega ni navedel v odgovoru na poziv tožene stranke z dne 21. 8. 2024, kar je relevantno z vidika določbe 52. člena ZUS-1. Sam poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje pa očitno ni bil neupravičen oziroma objektivno neutemeljen.
procesna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - procesna dejanja - skrbništvo - naknadna odobritev procesnih dejanj - neodobritev tožbe
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico, da bi bilo takšno vlogo treba nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015, X Ips 193/2017 in I Up 148/2024).
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - ustavna pritožba
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik z razlogi, ki jih je v prošnji za dodelitev BPP navedel kot razloge, zaradi katerih namerava vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 64859/2022, glede na 50. člen in prvi odstavek 53. člena, vse ZUstS, nima možnosti za uspeh. Po določbi prvega odstavka 53. člena ZUstS mora namreč ustavna pritožba med drugim vsebovati tudi navedbe o domnevno kršenih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah in razlogih, s katerimi se utemeljujejo kršitve (druga in tretja alineja prvega odstavka 53. člena ZUstS), sicer se ne sprejme v obravnavo. Tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse Ustavnega sodišča (npr. v zadevah Up-666/02, Up-624/02, Up-441/02, in drugih). Tožnik pa v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nobene konkretne kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine, zaradi katere namerava vložiti ustavno pritožbo, niti s katerim aktom naj bi bilo poseženo v te njegove pravice in na kakšen način, pač pa je zgolj ponovil razloge, zaradi katerih je vložil že zahtevo za varstvo zakonitosti in do katerih se je Vrhovno sodišče tudi opredelilo.
izobraževanje - vrednotenje izobraževanja - priznanje izobraževanja - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Dejstvo, da je zakonodajalec v zvezi s postopkom vrednotenja uporabil pojme vrednotenje, mnenje in informacija, kaže na to, da je ta postopek strokovno opravilo, mnenja, s katerimi se ta postopek zaključi, pa so celo po izrecni določbi 6. člena ZVPI informativno-svetovalne narave. Glede na navedeno mnenj ENIC-NARIC centra ni mogoče šteti za upravne akte, s katerimi bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika
javni razpis - dodelitev sredstev - razveljavitev javnega razpisa - sklep o razveljavitvi razpisa - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Toženka z izpodbijanim sklepom o razveljavitvi javnega razpisa ni posegla v sklep, s katerim je bilo tožnikovi vlogi na javni razpis ugodeno. Sklep z dne 8. 8. 2023 namreč z izpodbijanim sklepom ni bil odpravljen ali razveljavljen, saj je v pravnomočne odločitve državnih organov mogoče poseči le na način in po postopku, predvidenem v zakonu (glej 158. člen Ustave).
osebna asistenca - pogoji za priznanje pravice - mnenje komisije - obrazloženost odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
Dejstvo, da je v postopek odločanja o pravici do osebne asistence pritegnjena strokovna komisija, upravnega organa ne odvezuje dolžnosti, da sprejme konkretizirano odločitev, zanjo navede razloge in opravi zaključek glede ocene vrste in obsega osebne asistence vlagatelja.
subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - zavrženje tožbe
Tožnik posamičnega akta ni zajel v tožbenem zahtevku, pač pa le splošnega, takšnega akta pa tožnik v skladu s prvim odstavkom 4. člena in drugim odstavkom 33. člena ZUS-1 v upravnem sporu ne more izpodbijati.
upravni postopek - vpogled v spis - vpogled v upravni spis - pravica do vpogleda v spis - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi
Stališče o pravni naravi pravice do vpogleda v spis po prvem in drugem odstavku 82. člena ZUP je že zavzelo Ustavno sodišče, ki se je v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011 (sledilo mu je tudi Vrhovno sodišče v zadevah I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012 in X Ips 108/2020 z dne 12. 12. 2019), opredelilo, da ima pravica strank in stranskih udeležencev, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, nedvomno procesno naravo, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - zavrženje predloga - izpodbijani akt ni upravni akt
Odlog izvršbe torej ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava in ne pomeni podlage za varstvo tožničinih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Zgolj to, da ji zakon daje procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v že začetem izvršilnem postopku in s tem možnost, da se postopek začasno prekine, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o tem odločeno, vsebuje odločitev o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (2008) člen 3. ZVet-1 člen 66.
podelitev koncesij - veterinarska služba - merila za izbiro koncesionarja - število zaposlenih - kadrovski pogoj
Tožnikovi očitki o tem, da je stranka z interesom navedene (dodatne) veterinarje in pomočnike zaposlila zgolj nekaj dni pred razpisom, na presojo pravilnosti toženkinega ocenjevanja prijave stranke z interesom ne morejo vplivati. Niti javni razpis niti Uredba (na kateri ta temelji) namreč ne dajejo podlage za stališče (kot ga smiselno zavzema tožnik), da bi bile pri ocenjevanju prijav po prednostnih merilih upoštevne zgolj dalj časa trajajoče zaposlitve, do katerih bi prišlo v določenem obdobju pred objavo javnega razpisa.
Niti javni razpis niti Uredba ne dajeta podlage niti za tožnikovo stališče, da bi moral izbrani koncesionar iste kadre, kot jih je imel zaposlene v času objave javnega razpisa, moral imeti zaposlene tudi kasneje (ves čas trajanja koncesijske pogodbe).
ZUP člen 94, 96, 96/2, 96/4. ZUS-1 člen 28, 28/1. ZPPreb-1 člen 10, 10/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - rok za tožbo - zavrženje tožbe - vročitev z javnim naznanilom - razveljavitev dovoljenja za prebivanje - prijava prebivališča
Iz sporočila o vročanju izpodbijane odločbe z javnim naznanilom, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da se je tožena stranka takšnega načina vročanja poslužila, ker odločbe ni mogla tožniku vročiti osebno. Razlog za to je bil na strani tožnika, ki v upravnem postopku ni imel pooblaščenca, in ni prijavil prebivališča v Republiki Sloveniji, čeprav je bil skladno z določbo drugega odstavka 10. člena ZPPreb-1 to dolžan storiti. Da se je tožnik v Republiki Sloveniji nahajal neznano kje, kaže tudi obvestilo njegovega slovenskega delodajalca družbe A., d.o.o. toženi stranki z dne 2. 4. 2024, da je tožnik pobegnil neznano kam.
Tožnik meni, da bi mu morala tožena stranka izpodbijano odločbo vročati v njegovo matično državo, s čimer se sodišče ne more strinjati. Kot je ugotovilo že zgoraj, bi bil tožnik skladno s slovensko zakonodajo dolžan prijaviti prebivališče v Sloveniji, pa tega ni storil. Poleg tega ne navaja, da je v času predmetnega upravnega postopka bival na svojem naslovu v Tuniziji in da bi mu zato tožena stranka lahko tja vročila izpodbijani akt. Podatki iz upravnega spisa kažejo, da tožnik v tem času Republike Slovenije ni zapustil.
davčna izvršba - ustavitev postopka - pravni interes za upravni spor
Zaradi ustavitve postopka davčne izvršbe tekom upravnega spora, katerega predmet presoje je sklep o začetku postopka davčne izvršbe, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, saj si tudi v primeru, če bi bilo njeni tožbi ugodeno, pravnega položaja ne bi mogla kakorkoli izboljšati.
ZUP člen 189, 189/1, 194, 194/1, 194/2, 194/4, 196, 196/1. GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dokazovanje z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - delo izvedenca - ustna obravnava - pravica do izjave
Po presoji sodišča so tožniki zaključkom izvedenke nasprotovali z zadostno konkretnimi pravno relevantnimi navedbami, zato bi upravni organ moral razpisati ustno obravnavo, na kateri bi izvedenka ustno predstavila in obrazložila zaključke svojega izvedenskega mnenja, stranke postopka in uradna oseba pa bi ji imele možnosti zastaviti vprašanja in zahtevati pojasnila, pri čemer bi se izvedenka lahko obrazloženo opredelila do razlik v drugih listinskih dokazilih.
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju namena Javnega razpisa in definicije brezposelnih oseb v pozitivni zakonodaji (med katere osebe s statusom študenta razen izjemoma, če prejemajo nadomestilo iz naslova brezposelnosti, ker so že bili zaposleni (in torej ne gre za prvo zaposlitev) ne spadajo), sporni pogoj Javnega razpisa pravilno razlagati na način, da pogoj za pridobitev sofinanciranja samozaposlitve izpolnjuje tista oseba, kateri samozaposlitev pomeni prvo zaposlitev, in ki je bila pred pričetkom samozaposlitve prijavljena kot aktivni iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje v trajanju vsaj šest mesecev nepretrgano. Navedena razlaga po presoji sodišča izhaja iz teleološke razlage pravila, torej namena navedene norme, ki je v zmanjšanju brezposelnosti tistih oseb, ki so daljše časovno obdobje (več kot šest mesecev) brez zaposlitve, kljub temu da aktivno iščejo zaposlitev. Zato sodišče ne more slediti stališču tožnika, da je treba navedeno določbo razlagati ekstenzivno tako, da za pridobitev pravice do sofinanciranja zaposlitve zadošča vsaka prijava oziroma več prijav na Zavodu RS, ki skupaj tvorijo seštevek vsaj šestih mesecev.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 9, 11, 11/1, 11/2, 39, 39/1, 39/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - neobrazložena odločba
Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se v postopku odločanja o dodelitvi BPP uporablja subsidiarno (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev odločbe, med drugim, obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidnih razlogov, na podlagi katerih je organ za BPP zaključil, da gre za procesni sklep, zato ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP).
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 48, 48/1. SPZ člen 13, 13/1. ZZK-1 člen 243.
evidentiranje meje - parcelacija - pravni interes za tožbo - zemljiškoknjižni lastnik - pravilnost vpisa - izbrisna tožba - učinek zaznambe
Z odločbo o evidentiranju urejene meje in parcelaciji se ne odloča o lastninskopravnih razmerjih, zato ta nima vpliva na predpisane učinke zaznambe spora. Ob tem gre dodati, da tožnika v okviru predmetnega upravnega spora tudi ne moreta uspešno uveljavljati morebitnih napačnih vknjižb zaznamb ali drugih vpisov v zemljiški knjigi pri novonastalih parcelah, saj so uveljavljanju takšnih ugovorov namenjena že predhodno omenjena pravna sredstva po členih 157 do 161 ZZK-1.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 26. 9. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v do dneva izdaje tega sklepa ni vrnil.
Sodišče ugotavlja, da tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 4. 10. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v treh dneh ni vrnil.