INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00030197
ZPIZ-2 člen 11, 37, 47, 47/1, 49, 49/2, 137.. ZUP člen 223, 223/1.
invalidska pokojnina - poprava pisne pomote - upravni postopek
Pravice iz obveznega zavarovanja se po 11. členu ZPIZ-2 uveljavljajo po ZUP. Po 1. odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, gre po sodni praksi in pravni teoriji le za popravo tehnične pomote. Torej za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se odločba ne dopolnjuje. Doseže se, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Poprava pomote, razen če je za stranko neugodna, sicer velja za nazaj, torej učinkuje od dneva, od katerega učinkuje odločba, ki se popravlja. Vendar s popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da glede na 1. odst. 224 člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dokazna moč javne listine pa ni absolutna, saj je v skladu s 4. odst. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Glede na 171. člen ZUP veljajo enako tudi za vročanje po pravilih upravnega postopka.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZUP člen 260, 260/1, 261, 261/2.
lastnost zavarovanca - družbeništvo - obnova postopka - nov dokaz
Tožnica se sklicuje na odstopno izjavo z dne 30. 11. 2015, ki jo je tudi priložila k predlogu za obnovo postopka. Navedena odstopna izjava je glede na navedbe tožnice obstajala že v času odločanja tožene stranke o lastnosti zavarovanca. Da je uveden postopek, je bila tožnica obveščena z dopisom datiranim z 28. 3. 2017, ki ji je bil, glede na listinsko dokumentacijo v spisu vročen, 3. 4. 2017. Sama odločba o lastnosti zavarovanca pa je bila izdana 10. 5. 2017. V tem primeru tudi po stališču pritožbenega sodišča ne gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz. Ne gre namreč za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega bi tožnica izvedela že po končanem postopku. Skladno z drugim odstavkom 261. člena ZUP pa sme zaradi okoliščin iz 1. točke 260. člena ZUP stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo.
Tožena stranka je skladno z 240. členom ZUP pravilno ugotovila, da je bila pritožba vložena prepozno, torej po izteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka. Skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP je utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla.
ZPPreb člen 2.. ZUP člen 89, 89/2, 89/3, 89/5, 96.
pooblaščenec za vročitve - štipendija - bivanje v tujini - sprememba prebivališča
Ker tožnica na naslovu, ki ga je navedla v vlogi za priznanje državne štipendije, tako naslov stalnega prebivališča kot naslova začasnega prebivališča, dejansko ni prebivala, bi morala centru za socialno delo sporočiti spremembo stalnega prebivališča ali naslov za vročanje. Kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, se tožnica, ker tega ni storila, ne more uspešno sklicevati na to, da tožena stranka ni imela podlage za vročanje na naslovu stalnega prebivališča F. Po 96. členu ZUP mora v primeru, če stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki ga je postavila stranka, med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, sedež oziroma naslov, ki ga je navedel v vlogi ali pooblastilu, o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek (prvi odstavek).
Po določbi 89. člena ZUP bi tožnica (ki je bivala v tujini) morala imenovati pooblaščenca za vročanje in o tem obvestiti center za socialno delo. Ker tožnica tega ni storila in ker center za socialno delo ni bil obveščen o spremembi naslova, je dokumente tožnici pravilno v skladu z zakonom vročal na naslov stalnega prebivališča.
ZSDP-1 člen 43, 43/1, 108, 108/2, 108/2-6, 108/3.. ZUP člen 238, 238/3.
osnova za izračun nadomestila - starševsko nadomestilo - prispevki - odmera nadomestila - nova dejstva - pritožbeni postopek
ZUP v tretjem odstavku 238. člena določa, da v pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. V sporni zadevi so podatki obstajali že v času vodenja postopka pred prvostopenjskim organom. Ker je organ podatke pridobival po uradni dolžnosti, tožnica upravičeno novih dejstev in novih dokazov ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi, saj ta ni bila opravljena. Drugostopenjski organ bi moral dejstva in dokaze, na katere se je tožnica sklicevala v pritožbi, upoštevati v pritožbenem postopku, česar pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijane odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Po 1. odst. 113. člena ZUP stroški in izdatki, ki nastajajo med postopkom, ali zaradi upravnega postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Načeloma torej stroški upravnega postopka bremenijo stranko, če se je postopek začel na njeno zahtevo. Po 2. odst. 113. člena ZUP-a gredo stroški v breme stranke tudi, če se je začel po uradni dolžnosti, pa se je zanjo končal neugodno ali se izkaže, da ga je povzročila s protipravnim ravnanjem. Le v primeru, da se uradno uveden postopek za stranko konča ugodno, gredo stroški stranke v breme organa. Stranka ima tedaj pravico do povračila stroškov, nastalih zaradi upravnega postopka.
Po določbi 1. odst. 116. člena ZUP mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povračila. Mišljena je seveda izdaja upravne odločbe v predsodnem postopku. Če stroški do izdaje upravne odločbe niso zahtevani, jih zaradi izgubljene pravice kasneje ni mogoče uspešno uveljavljati v upravnem, niti v sodnem postopku. Ker je takšna posledica predpisana za povračilo stroškov upravnega postopka, toliko bolj velja za akcesorno terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti.
V obravnavani zadevi bi bilo pravnomočno zaključen upravni postopek o zavrnjeni pravici do vdovske pokojnine mogoče obnoviti le, če bi bile izpolnjene vse, z ZUP predpisane predpostavke.
Po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 lahko zavod dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni le v 10 letih od vročitve dokončne odločbe. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati ponovno odmero pokojnine.
Ker ni nikakršnega dvoma, da je od vročitve dokončne odločbe o invalidski pokojnini leta 2001 do vložitve zahteve leta 2018, preteklo več kot 16 let, je bila v predsodnem upravnem postopku glede na 68. člen ZUP zahteva kot nepravočasna zakonito zavržena.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00026740
ZPIZ-2 člen 183.. ZUP člen 7, 7/4, 223, 223/1.
invalidska pokojnina - pisna pomota
V predmetni zadevi gre za pisno pomoto v odločbi, ki jo je mogoče popraviti skladno z 223. členom ZUP. Iz mnenja invalidske komisije namreč izhaja, da je vzrok invalidnosti poklicna bolezen. Taka ugotovitev invalidske komisije je bila povzeta tudi v obrazložitev odločbe. V izreku pa je bilo napačno zapisano, da je invalidnost posledica bolezni. V tem primeru ne gre za vsebinsko spreminjanje same odločbe.
ZUP v prvem odstavku 223. člena določa, da organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Popravek odločbe je dopusten tudi v primeru očitne napake glede potrditve pravnomočnosti. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. Iz komentarja navedene določbe izhaja, da gre pri tehnični pomoti za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se tudi ne dopolnjuje odločba; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZUP-UPB2 člen 9, 144, 144/1, 145, 145/1, 237, 237/2, 237/2-3.. ZŠtip člen 49.
državna štipendija - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Izjema od načela zaslišanja stranke, torej ko stranki ni potrebno dati možnosti izjave o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah, velja za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku v primerih, določenih v 1. odstavku 144. člena ZUP. Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; in če gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Po 1. odstavku 145. člena ZUP se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. Izvede se za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči, če za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev ali za to, da bi bila strankam dana možnost uveljavitve in zavarovanja njihovih pravic, ni potrebno opraviti nobenega dejanja. V nasprotnem primeru pa mora izvesti poseben ugotovitveni postopek.
Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
Tožena stranka je tožniku sporno zahtevo utemeljeno zavrgla, saj je bilo o njegovi zahtevi za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2 zaradi neupoštevanja nadur v pokojninsko osnovo že pravnomočno odločeno.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je ponovno presojalo, kdaj je pri tožniku prišlo do invalidnosti (II. kategorije invalidnosti), in da je ponovno odločilo tudi o datumu, od kdaj dalje gre tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine. V pravnomočno odločbo se namreč lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi, za kar pa v predmetni zadevi ni šlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00024339
ZUP člen 222. ZPP člen 8. URS člen 26. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 37. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 3, 3/1, 3/1-2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - molk upravnega organa - protipravno ravnanje upravnega organa - pasivnost stranke - dokazna ocena - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - ravnanje z odpadki
Tožena stranka je vlogo tožeče stranke iz leta 2010 obravnavala in nanjo odgovorila z dopisom z dne 6. 7. 2010, iz katerega izhaja, da vloga vsebinsko ni bila primerna. Drži sicer, da upravni organ ni izdal zavrnilne odločbe, a je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se v upravnem postopku v primeru, ko upravni organ v predpisanem roku o zadevi ne odloči z izdajo odločbe, domneva, da je bil strankin zahtevek zavrnjen. Toženi stranki je bilo torej glede na dopis z dne 6. 7. 2010 znano oziroma bi ji moralo biti znano, da vloga vsebinsko ni primerna oziroma ji ne bo odobreno, pa kljub temu več kot tri leta ni storila nič, saj je nato šele v izteku leta 2013 vložila novo vlogo. Zato očitek tožeče stranke, da je upravni organ ravnal protipravno, ker o njeni vlogi ni odločal, ni utemeljen.
Projekti, ki sledijo ciljem skupne evropske politike, so lahko upravičeni do sofinanciranja zgolj, če izpolnjujejo določena merila in pridobijo odločbo pristojnega organa. Zato ne obstaja zaveza RS sofinancirati vnaprej točno določene projekte.
Ker je bila pritožba nedvomno vložena po izteku pritožbenega roka, jo je tožena stranka s sklepom utemeljeno na podlagi 240. člena ZUP, kot prepozno vloženo zavrgla.
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4, 188.
sodna nepristojnost - zavrženje tožbe - pogodba o sofinanciranju - nepovratna sredstva v kmetijstvu - pravna podlaga za izplačilo - upravna odločba - kršitev pogodbene obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi
V pogodbi o sofinanciranju, ki jo podpišeta kmet in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ni opredeljeno vprašanje izplačila nepovratnih sredstev tako, da bi bilo lahko o obveznosti tožene stranke odločeno na podlagi pogodbe v pravdnem postopku. Zato se mora tožeča stranka (kmet) poslužiti upravnega postopka.
Če prvostopenjsko sodišče tožbe ne bi vročalo toženi stranki, stroški odgovora na tožbo res ne bi nastali. Vendar je tožnik vložil tožbo na nepristojno sodišče in s tem povzročil nastanek stroškov, zato je prav, da jih po načelu uspeha v pravdi tudi krije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00024258
Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS člen 11. Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (Kodificirana različica) člen 1, 1/1, 3, 3/1. Uredba o izvajanju uredbe (ES) o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (2011) člen 4. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDavP-2 člen 141, 141/1. ZDDV-1 člen 82. ZUP člen 135, 135/4, 260, 263. ZKme-1 člen 17, 42, 45, 56, 56/2. URS člen 14, 14/1, 22. ZUNEO člen 4, 4/3. OZ člen 191.
pogodba o sofinanciranju - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - sodna ali upravna pristojnost - civilnopravni spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pogodbena ureditev razmerja - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - načelo razumnega pričakovanja - grajanje procesnih kršitev - upoštevanje napotkov višjega sodišča - upravna pogodba - izredno pravno sredstvo - inšpekcijski nadzor - dokaz iz drugega postopka - načelo proste presoje dokazov - pavšalne pritožbene navedbe
V konkretnem primeru gre za civilno-pravni spor, za odločanje o katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Temelj zahtevka namreč predstavljajo tožničine trditve o toženkini dolžnosti povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev (in plačilu kazni), kot je bilo to predvideno v pogodbi o sofinanciranju v povezavi s 26. in 27. členom Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008. Okoliščine, da v predmetni zadevi v vlogi tožnika nastopa država, da obstaja (predhodno izdana) upravna odločba oziroma odločbe, kot tudi vprašanje urejenosti upravnih pogodb v našem pravnem redu, ne vplivajo na dejstvo, da sta pravdni stranki vprašanje neupravičeno prejetih sredstev sami pogodbeno uredili in s tem začrtali tudi (civilno-pravni) način uveljavitve njihovega vračila.
Okoliščina, da dokaz izvira iz drugega pravnega postopka, ni ovira za njegovo upoštevanje; je pa tako kot za katerikoli drug dokaz, predlagan v civilnem postopku, predpostavka ta, da je bil pridobljen na zakonit (dopusten) način.
Ker je bila tožničina zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 17. 10. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice ali izplačilo denarne dajatve za nazaj, torej pred 1. 11. 2016.
ZDSS-1 člen 82.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3.
vdovska pokojnina
V prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku gre za zavrnilno odločitev na pravnem temelju, ki ni identičen z obravnavanim v tem sodno socialnem sporu. Sicer pa pritožnica tega zaključka sodišča, ki je za pritožbeno rešitev zadeve edino pravno relevanten, sploh ni prereka. Gre za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine po 3. alineji 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, po kateri ima ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2 pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred smrtjo in z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Torej na temelju izvenzakonske skupnosti. Ker na navedeni pravni podlagi tožena stranka še sploh ni odločala, bo to v skladu z usmeritvijo iz prvostopenjske sodbe, storila v ponovljenem upravnem odločanju.