Odločba po nadzorstveni pravici se lahko izda v roku enega leta od dneva izdaje in vročitve, ne glede na to, če je bila zahteva za razveljavitev odločbe centra za socialno delo, po kateri je bila tožnica (občina) zavezana za plačilo stroškov institucionalnega varstva za določeno osebo, podana znotraj enoletnega roka. Zaradi poteka tega roka izdaja odločbe po nadzorstveni pravici ni več mogoča, zato je tožbeni zahtevek tožnice (občine) na njeno izdajo neutemeljen.
Toženec je tožničino zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine že pravnomočno zavrnil na podlagi 72. člena ZPIZ in ponovno na podlagi 110. člena ZPIZ-1. Ob vložitvi nove zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine je že veljal ZPIZ-2, s čimer se je spremenila podlaga, na katero se opira zahtevek. Zato pogoji za zavrženje zahteve iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjeni in je o vlogi potrebno odločiti po vsebini.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015573
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 6.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi 6. člena ZPIZVZ že odmerjena s pravnomočno odločbo. Zato ponovnega postopka na podlagi vložene nove zahteve ni mogoče začeti, oziroma se takšna zahteva, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrže, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno ter je stranka z odločbo toženega zavoda pridobila pravico. Tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina ponovno odmeri, je zato neutemeljen.
ZP-1 člen 58, 58/1, 64, 144, 144/5, 147. ZUP člen 100, 100/2, 101.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - navadna poštna pošiljka - iztek roka - preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve pri sodišču - stroški postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi - oprostitev povrnitve stroškov postopka - sodna taksa
Če je rok določen po dnevih, se vzame za začetek roka prvi naslednji dan ter začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji, temveč ti lahko vplivajo le na iztek roka, sicer pa šteje vloga za pravočasno vloženo le, če znotraj osemdnevnega roka prispe k naslovnemu organu.
varstveni dodatek - vročitev odločbe - dan odpreme
Odločba, s katero se odloči o varstvenem dodatku, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme, ki se na odločbi označi. Ker je bila pritožba zoper tako vročeno odločbo vložena prepozno, jo je toženec zakonito zavrgel.
V konkretnem primeru tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila stroškov postopka, ki bi ji nastali med postopkom ali zaradi vodenja upravnega postopka, temveč iz njenih trditev izhaja, da so ji ti stroški nastali tekom urejanja razmerja na pravnoposlovni osnovi. Ker to ne spada med upravne zadeve, se je sodišče prve stopnje zmotno izreklo za nepristojno.
UPRAVNI POSTOPEK – JAVNI RAZPISI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084049
ZPP člen 13.
kmetijska subvencija – odločanje o zahtevkih na podlagi javnega razpisa – upravna zadeva – vezanost na upravno odločbo – pravnomočnost
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno in dokončno upravno odločbo in ne more preizkušati njene procesne ali materialne pravilnosti. Tožnica torej ne more v pravdi uspeti z zahtevkom za pridobitev subvencije za pomoč mladim kmetom, o kateri odloča Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v upravnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – URBANIZEM – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0073627
URS člen 125. OZ člen 131. ZPP člen 243. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/1 Trg Ajdovščina člen 8.
zahteva za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja – manjkajoče soglasje – protipravnost – vzročna zveza – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih – obvezna razlaga – vezanost sodišča na Ustavo in zakon – odklon uporabe podzakonskega predpisa – izvedenec – izvedba dokaza z izvedencem – nedovoljena vprašanja izvedencu
Obvezna razlaga je, upoštevajoč pri tem večinsko stališče teorije in stališče Ustavnega sodišča, ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. Vendar pa to lahko velja le, če normodajalec z obvezno razlago normi ne da vsebine, ki je ta ob njeni uveljavitvi ni imela. V tem primeru namreč ne gre več za njeno razlago, ampak spremembo oziroma dopolnitev predpisa. Takšna sprememba oziroma dopolnitev pa je lahko veljavna (in s tem zavezujoča) le: 1. če jo sprejme organ, ki je za to pristojen in 2. če jo sprejme po postopku, ki je za to predpisan.
Pri vprašanju, ali bi tožnica, ob soglasju toženke, pridobila spremenjeno gradbeno dovoljenje gre nedvomno za vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec. In ne le to. Da je izvedenec na zastavljeno vprašanje lahko odgovoril, je moral predhodno zavzeti stališče tudi do veljavnosti obvezne razlage PUP-a, kar prav tako ni njegova naloga, ampak naloga sodišča.
Od nosilcev javnih funkcij (državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) se zahteva merilo ravnanja dobrega strokovnjaka, ko se pri njih ugotavlja protipravnost kot element odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja tožene stranke ni ugotovljena zgolj zaradi kršitve pravice do izjave v postopku, ampak tudi (in predvsem), ker tožeči stranki pred odvzemom koncesije ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti po 6. alineji 18. člena ZLD.
UPRAVNI POSTOPEK – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0063164
ZGO-1 člen 14, 14/1, 14/2, 35, 35/4, 54, 54/2, 56, 68, 68/1, 68/2. ZPNačrt člen 14, 14/5. OZ člen 59, 60, 514, 515. SPZ člen 211.
nastanek služnosti – ustanovitev služnostne pravice – gradbeno dovoljenje – občinski prostorski akti – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje – potrjen končni projekt – potrditev upravnega organa – dokazilo o pravici graditi – namen graditi – pogodbeno izražen namen – razlaga pogodb – uporaba materialnega prava – pogoj za ustanovitev služnostne pravice – volja graditi – hotni pogoj – kazualni pogoj
Gradbeno dovoljenje, katerega sestavni del je tudi projekt, šele daje pravni temelj za (zakonito) gradnjo.
Če obstaja med strankama spor glede vsebine dogovora, gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Razlaga pogodbe pa je značilen primer uporabe materialnega prava.
Stranki sta v Pogodbi določili pogoj za ustanovitev služnostne pravice, ki je odvisen od volje tožene stranke, in sicer volje graditi na parc. št. 798/24. Takšen pogoj se imenuje hotni (potestativni). Takšen pogoj je izrazito neugoden za sopogodbenika, ki ne odloča o nastopu pogoja. Odvisen je namreč od volje tistega sopogodbenika, ki odloča o nastopu pogoja. Nedopusten pa zaradi tega hotni pogoj ni. Dopustna sta tako hotni kot kazualni pogoj.
Ni razloga, ki bi govoril proti dopustnosti hotnega pogoja pri ustanovitvi stvarne služnosti.
Iz dikcije 1. odstavka 569. člena OZ izhaja, da je bistvena sestavina posojilne pogodbe, o kateri mora biti doseženo soglasje, določena količina denarja.
Uradni zaznamek ni javna listina in kot takšen nima dokazne moči iz 224. člen ZPP.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GRADBENIŠTVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0082015
URS člen 26. OZ člen 131, 165. ZGO-1 člen 42, 47, 48, 48/3, 48/3-2, 66, 66/1, 66/1-1, 74, 74/2. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102. ZUP člen 274. ZPP člen 7, 243, 274, 337.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje upravnega organa – razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – očitna kršitev materialnega zakona – gradbeno dovoljenje – pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja – pridobitev lokacijske informacije – odgovornost projektanta – temeljne zahteve projektiranja – stroški postopka – nagrada za narok v ponovljenem postopku – obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – čista premoženjska škoda – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – pritožbena novota – splošno znano dejstvo
Toženki je treba priznati tudi odvetniške stroške za en narok v ponovljenem postopku, kot so bili priglašeni s stroškovnikom.
Pri odškodninskih obveznostih, kadar je denarna terjatev čista, opomin ni potreben za to, da stranka zaide v zamudo, temveč tožnici pripadajo zakonske zamudne obresti že ob zapadlosti čiste denarne terjatve dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0077939
ZDen člen 66. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. OZ člen 171, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 158.
zastaranje terjatev – začetek teka zastaralnega roka – opustitev izvedbe spremembe zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti – prispevek oškodovanca – privolitev oškodovanca – stroški postopka – umik tožbe
Če bi upravna enota predlagala spremembo v zemljiški knjigi bi se neizvršljivost denacionalizacijskih odločb nemudoma ugotovila, kar bi tožeči stranki omogočilo, da ustrezno ukrepa. Opustitev uslužbenca upravne enote je zato v vzročni zvezi z nastalo škodo in niti ni pravno pomembno, ali sta denacionalizacijski odločbi nični, ali pa ju je bilo treba zgolj dopolniti v smeri, da bi bili sposobni za vpis v zemljiško knjigo.
Čeprav je tožeča stranka v drugih sodnih postopkih uspela ubraniti svojo lastninsko pravico in je s tem preprečila nastanek bodoče škode, za katero bi bila sicer odgovorna tudi tožena stranka (in je za ta del umaknila tožbo), pa v veljavnih procesnih določbah ZPP ni najti opore za sklep, da je mogoče stroške konkretnega pravdnega postopka naprtiti v plačilo toženi stranki, ker je prišlo do umika tožbe, ker vtoževana (bodoča) škoda ni nastala zaradi ravnanj tožeče stranke (ne tožene).
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0066181
URS člen 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 21, 21/1. ZUS-1 člen 1, 102, 102/3.
izvršilni naslov - upravna odločba - sodba upravnega sodišča - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, zato se sodba na podlagi 3. odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, mora upnik postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.
ZPIZ-2 člen 11. ZUP člen 87, 87/1, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 89/5, 246, 246/1.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - vročanje - pooblaščenec za vročitve
Iz vročilnice, ki je pripeta k odločbi, je razvidno, da je bila odločba vročena A.A. (ženi tožnika), ki je na vročilnici podpisala izjavo, da jo je tožnik pooblastil za prevzem tega pisma. Upoštevaje naravo vročilnice, ki je javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa ter dejstva, da v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa toženca ni bilo ugotovljeno, da A.A. ni imela pooblastila za vročanje, je A.A. v obravnavanem primeru potrebno šteti za tožnikovo pooblaščenko za vročitve. Zato je bila vročitev odločbe toženca pravilna (čl. 89/2 ZUP). Na podlagi določbe petega odstavka 89. člena ZUP je šteti, da je bila z vročitvijo odločbe pooblaščenki za vročitve A.A. opravljena vročitev tožniku. Ker je ta vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, jo je toženec pravilno zavrgel (čl. 246/1 ZUP).
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4. ZPIZ-1 člen 407.
upravni postopek - obnova postopka - predlog - nov dokaz - odmera višje starostne pokojnine - nadurno delo
Potrdilo tožničinega bivšega delodajalca o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa, iz katerega je razvidno število opravljenih nadur v letih od 1973 do vključno 1983, izplačani zneski osebnega dohodka za nadure, vrsta dela, in v katerem je zapisano, po katerih členih samoupravnih splošnih aktov, veljavnih v navedenem obdobju, se je delo štelo kot posebni delovni pogoj, predstavlja nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan ali uporabljen v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem postopku. Zato je potrebno dovoliti obnovo postopka, končanega z odločbo, glede vprašanja vštevnosti plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 - 1983, v pokojninsko osnovo zaradi odmere višje starostne pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0023308
KZ člen 235, 235/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZOPOKD člen 4, 4/-3. ZKP člen 17, 17/1. ZUP člen 8, 138. ZZDej člen 87e, 87e/1, 87e/1-1.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti – dejansko stanje – načelo materialne resnice
Okoliščina, da upravni organ v nasprotju z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, kakor tudi 138. člena ZUP, pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev, v ničemer ne odvezuje kazenskega sodišča, da po resnici ni popolnoma ugotovi dejansko stanje.
LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL0073485
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 131, 147, 148. ZLS člen 28, 33, 33/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 66, 66-5, 210, 210-2. ZUreP-1 člen 143. ZUN člen 76a, 76a/3. ZSZ člen 44, 44/1. ZUP člen 251, 251/1.
odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - odškodninska odgovornost občine - odškodninska odgovornost župana - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost konkretnega posamičnega akta - zakonodajna protipravnost - zavrnitev soglasja k projektni dokumentaciji - prekinjena vzročna zveza
Stranka je vložila tožbo in kljub jasnim razlogom upravnega sodišča o nedopustnosti tožbe še pritožbo na Vrhovno sodišče. Tako ravnanje prvotožene stranke kot občine pa je očitno protipravno in ni skladno s profesionalnimi standardi, ki veljajo za občino v delu, ko nastopa kot nosilec oblasti, kar je primer v postopku zavrnitve soglasja k predloženi projektni dokumentaciji.
Odgovornost funkcionarja oziroma nosilca javne oblasti se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ. Tako je bilo že sprejeto stališče, da za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja država, v konkretnem primeru torej občina.