Pravilno je sodišče ugotovilo, da je prvo tožena stranka prodajalec vozila, tožeča stranka pa kupec, ter da je glede na določbo 468. člena OZ, ki daje kupcu pravico, da jamčevalni zahtevek uveljavlja od prodajalca, prvo tožena stranka kot prodajalec pasivno legitimirana v tem postopku. Prvo toženi stranki je bila skrita napaka na vozilu tožeče stranke znana še preden je do okvare vozila prišlo in je podana njena odgovornost za škodo, ki je posledica te skrite stvarne napake. Obligacijski zakon za uporabo 465. člena ne določa pogoja, da bi morala biti prodajalcu napaka znana že ob prodaji oziroma izročitvi stvari, kot to skuša v pritožbi prikazati prvo tožena stranka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKI PRESTOPKI – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0075781
ZIZ člen 2, 2/2, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZFPPIPP člen 496, 496/1, 496/1-1. ZGD člen 394, 394/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZGP člen 38. ZSUN člen 1, 1/5. KZ člen 115.
izvršba po uradni dolžnosti – izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek – zastaranje izvršitve – absolutno zastaranje – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor dejanske pasivnosti – aktivni družbeniki – trditveno in dokazno breme – pomanjkanje trditev – dokazni sklep – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev dokaznega sklepa
Družbenik mora za to, da se razbremeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, trditi, da glede na njegov položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, ter dokazati, da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo. Glede na navedeno dejanska neaktivnost (tako imenovana nezakrivljena pasivnost) družbenika ne more razbremeniti odgovornosti, zato tudi ugovorne navedbe dolžnikov, da nista odločala in sodelovala pri vodenju družbe, za utemeljenost ugovora pasivnosti ne zadoščajo.
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila omenjena kazen izrečena, v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, za gospodarski prestopek torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava, tudi na pritožbeni stopnji ob obravnavanju dolžnikovega ugovora.
izvršba po uradni dolžnosti - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Izvršilni postopek v tej zadevi se vodi po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano. Dolžnikove navedbe so take narave, da bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. Predlog za obnovo postopka ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.
gospodarski prestopek - predhodni postopek - ovadba - dejanje majhnega pomena
Vsi državni organi, tudi inšpekcijska služba so dolžni naznaniti gospodarski prestopek o katerem so obveščeni ali zanj zvedo, kljub temu, če ta dolžnost ni navedena v predpisu, ki ureja področje njihovega delovanja.
Ni dejanje majhnega pomena, gradnja brez lokacijskega dovoljenja, če je to kasneje pridobljeno saj njegova izdaja ni sama po sebi umevna in je s takšnim ravnanjem obdolženih že povzročena škoda - neupoštevanje predpisov.
S tem, da obdolžena pravna oseba v objavi o razprodaji ne navede vrste blaga, ki je v razprodaji, objavljeno znižanje pa se nanaša na manj kot eno četrtino celotne vrednosti blaga, stori gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.
Četudi so nekatere kršitve dobrih poslovnih običajev pri razprodajah in prodajah po znižanih cenah v 2. in 8. točki 77. člena in 5. točki 1. odst. 78. člena ZVPot opredeljene kot prekrški, pa tudi po uveljavitvi tega zakona oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen, pomeni gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.
Ker je obdolžena pravna oseba opravljala le tisti del registrirane dejavnosti, za katerega ji je inšpekcijski organ naknadno izdal ustrezno odločbo in za katero niso bili potrebni nobeni posebni pogoji in glede na dejstvo, da je obd. pravna oseba pisno zahtevala izdajo odločbe - za katero je izpolnjevala pogoje že pet mesecev pred začetkom poslovanja, kaže na to, da je umestna uporaba določila člena 2/II ZGP, po katerem kršitev predpisov s takimi značilnostmi in posledicami ni gospodarski prestopek.
gospodarski prestopek - opravljanje dejavnosti - upravna odločba o tehnični opremljenosti, varstvu pri delu, izboljševanju človekovega okolja
V primeru, ko pravna oseba opravlja dejavnost, vpisano v sodnem registru, ne da bi za to dejavnost pridobila ustrezne upravne odločbe glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in zboljševanja človekovega okolja, kot je to določeno v členu 147 cit. Zakona o podjetjih, predstavlja tako poslovanje gospodarski prestopek iz 1. točke I. odst. 190 člena cit. zakona.
V členu 92 Zakona o računovodstvu je za posamezen gospodarski prestopek zagrožena kazen za pravno osebo v razponu od 450,00 sit do 4.500,00 sit. V času izreka kazni je bil navedeni razpon zaradi učinkov inflacije v času od sprejema zakona v letu 1989, skoraj v celoti izničen. Namen zakonodajalca prav gotovo ni bil izrekanje simboličnih kazni. Zato je pri odločitvi treba upoštevati tudi težo kršitve.
gospodarski prestopek - deklaracija proizvodov - pogojna kazen
Glede na sorazmerno majhno količino pomanjkljivo deklariranih prizvodov oziroma glede na dejstvo, da proizvodi niso bili nedeklarirani, temveč le pomanjkljivo deklariran je izrek pogojne kazni pravilen. Pogojna kazen je umestna tudi glede na nekaznovanost obd. pravne osebe.
gospodarski prestopek - umik pritožbe - višji javni tožilec - zavrženje pritožbe
Kadar višji javni tožilec po pooblastilu, ki ga ima v členu 361/II ZKP v zvezi s členom 60 ZGP, v pritožbenem postopku umakne pritožbo, mora pritožbeno sodišče pritožbo zavreči.