STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018524
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izpraznitev stanovanja - dedni dogovor o služnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se tožena stranka lahko upravičeno brani zoper stvarnopravni zahtevek na izročitev in izselitev iz stanovanja z ugovorom, da pravni naslov za bivanje v stanovanju predstavlja pravnomočni sklep o dedovanju, v katerega je povzet dedni dogovor o priznavanju volila osebne služnosti stanovanja.
zapuščinska zadeva - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče dedičev na območju drugega sodišča
Gre za zapuščinsko zadevo, v kateri je postopek šele uveden, pri čemer vsi dediči prebivajo izven območja stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Tem bi prihod na precej oddaljeno sodišče v Lendavi zanesljivo predstavljal veliko breme in relativno visoke stroške.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/2, 352.
prepozna pritožba
Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je pritožbeni rok pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožniku, to je dne 28. 5. 2016 in je potekel dne 13. 5. 2016. Pritožnik je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil priporočeno po pošti dne 15. 6. 2016, torej po izteku pritožbenega roka, zaradi česar je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 352. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) zavrglo kot prepozno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sodišči nista ugodili dokaznemu predlogu tožnika po zaslišanju izvedenca gradbene stroke.
ZPSPP člen 23, 27, 99, 99/2, 99/4. ZPP člen 347, 347/2, 347/3, 370, 370/1-1, 370/1-2, 370/3, 371, 371/1.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - obličnost - sporazumno prenehanje - konkludentna dejanja - soglasje volj pogodbenih strank - dokazna ocena - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vezanost revizijskega sodišča na revizijske razloge - obseg revizijskega preizkusa - razlogi za revizijo
Ker je sodišče druge stopnje spremenjeno dokazno presojo napravilo, ne da bi opravilo pritožbeno obravnavo (primerjaj določbi drugega in tretjega odstavka 347. ZPP, bi lahko revidentka to procesno pomanjkljivost izpodbijala v reviziji kot bistveno kršitev pravic pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Vendar tega ni storila, tudi na te kršitve pa revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč je pri revizijskem preizkusu vezano izključno na razloge, ki so v reviziji substancirano navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Zato je vezano na tiste dejanske ugotovitve, ki jih je povzelo sodišče druge stopnje v razlogih v svojo spodnjo premiso sodniškega silogizma, na kateri je zgradilo zgornjo premiso – pravno oceno tako ugotovljenih dejstev.
V spornem primeru je vprašanje ali je mogoče opisana ravnanja in okoliščine šteti kot konkludentno pravno poslovno ravnanje, ali ne, delno pravno delno pa dejansko vprašanje. Obe sodišči sta torej morali odgovoriti predvsem na to, ali iz konkludentnih ravnanj izhaja jasno izražena volja pogodbenih strank, da so lahko ta ravnanja pravno relevantna v smeri zatrjevanega sporazumnega prenehanja najemnega razmerja.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v negatornih tožbah tožbeni zahtevek, ki tožencu nalaga, da določene imisije omeji na krajevno običajno oziroma dopustno mero, dovolj določen za obravnavanje, zlasti če gre za težko izmerljive imisije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stalno bivališče - zavrnitev predloga
Zgolj okoliščina, da ima tožena stranka ali njen zastopnik oziroma pooblaščenec po spremembi bivališče (sedež) izven sedeža oziroma območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - samoupravna lokalna skupnost - občina - enotno sosporništvo
V drugem odstavku 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da v primeru, če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva. To pomeni, da gre glede odmere sodne takse tudi pri enotnem sosporništvu za samostojno procesno dejanje osebe in da se taksna oprostitev samoupravne lokalne skupnosti ne razteza na drugega toženca in tretjo toženko, ki pa sta (kot fizični osebi) taksna zavezanca.
OZ člen 131, 149. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - zdrs v rudniku
Revizija se dopusti glede vprašanja objektivne odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015642
ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba - sklep o pridržanju - pravnomočno končan postopek - potreba za izdajo začasne odredbe
Začasno odredbo v postopku upravnega spora pred sodiščem prve stopnje je mogoče izdati le do izdaje pravnomočne odločbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1). S tem ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo, zoper katero ni pritožbe (prvi odstavek 73. člena ZUS-1), je prenehala potreba za izdajo začasne odredbe, katere namen je zagotoviti učinkovito sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje. Ker je to pravnomočno zaključeno, je za omenjeno presojo nebistveno, da je zoper pravnomočno sodbo mogoče vložiti revizijo (prvi odstavek 83. člena ZUS-1).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 11, 12. ZUS-1 člen 64, 65, 65/1. EKČP člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - posedovanje vizuma - predaja Republiki Hrvaški - razlogi za (ne)predajo - sistemske pomanjkljivosti - zahteva po meritornem odločanju sodišča - vezanost tožene stranke na razlago sodišča
Tožnika sta v evropski prostor vstopila z veljavnimi hrvaškimi vizumi, zato je za obravnavo njunih prošenj odgovorna Republika Hrvaška.
Tožnica, za obravnavo njene prošnje je odgovorna Republika Hrvaška, je v Sloveniji rodila otroka, za katerega je tudi vložila prošnjo za mednarodno zaščito in tudi za obravnavo te je, glede na 11. člen Uredbe Dublin III, odgovorna država Republika Hrvaška.
Tožniki s svojimi izjavami po mnenju Vrhovnega sodišča niso izkazali obstoja utemeljenih domnev, da obstajajo na Hrvaškem sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem, niti niso zatrjevali, da bi katerikoli evropski organ ali UNHCR azilni sistem na Hrvaškem obravnaval kot kritičen.
Odprava izpodbijanega akta ter vrnitev v ponovno odločanje s strani sodišča prve stopnje ne pomeni, da tako sodno varstvo v upravnem sporu ni učinkovito, saj je tožena stranka na razlago sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča v zvezi z izvedbo upravnega postopka pri svoji odločitvi vezana.
Revizija je samostojno, izredno pravno sredstvo, kar stranki nalaga, da jo obrazloži tako, da konkretizira v njej predstavljene argumente in s tem Vrhovnemu sodišču omogoči opredelitev do izraženih stališč. Zato ne more zahtevati, da bo Vrhovno sodišče to storilo namesto nje in v tožbi samo poiskalo navedbe, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo in določilo sporna vprašanja, jih opredelilo kot relevantna in nato o njih še odločilo.
Navidezni pravni posel (oziroma pogodba)je posel, ki sta ga stranki sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla. Stranki želita le v zunanjem svetu prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Takšnemu pravnemu poslu manjka poslovna podlaga (kavza) že na njeni najsplošnejši ravni, saj stranki ne prevzameta zaveze opraviti izpolnitveno ravnanje, ki je predmet pravnega posla. S tem odpade tudi izpolnitveni interes strank, ker na izpolnitev nasprotne obveznosti sopogodbenika ne morata računati, saj te nobena stranka ni prevzela.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015692
ZMZ-1 člen 70, 70/1, 70/2, 71, 71,4, 73, 73/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi - Dublin III - veljavnost ZMZ-1 - dovoljenost pritožbe - začasna odredba
Po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.
V obravnavani zadevi ne gre za nobeno izmed situacij, v katerih bi bila po določbi navedenega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba dovoljena. Sodišče prve stopnje ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, prav tako pa ni (na tej podlagi) spremenilo izpodbijanega upravnega akta, temveč je tožnikovo tožbo zoper izpodbijani sklep tožene stranke zavrnilo. Sodišče prve stopnje pa tudi ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018402
ZPP člen 182, 182/3. OZ člen 352, 352/1. ZDen člen 66, 66/1.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - odškodninski zahtevek - sprememba tožbe - premožensjka škoda - nastanek škode - zastaranje
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je zato nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka dalje tožniki z uveljavljano obliko denacionalizacije niso mogli več uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključilo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja, niso mogli podaljševati zastaralnega roka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih postopkih - kazenska ovadba zoper sodnika pristojnega sodišča - odškodninska tožba zoper sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnikov
Tožnik utemeljuje svoj dvom v nepristranskost postopanja in odločanja sodišča s trditvijo, da je sodečo sodnico obtožil kaznivega dejanja iz prvega in drugega odstavka 288. člena KZ-1. S to trditvijo ne preseže ravni morebitne suspektnosti sodeče sodnice in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep s katerim se postopek konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.