• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 47
  • >
  • >>
  • 141.
    UPRS Sklep I U 846/2025-17
    25.9.2025
    UP00091486
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
    Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v obravnavani zadevi je iz tožnikovega ravnanja po presoji sodišča razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
  • 142.
    UPRS Sodba in sklep I U 1392/2023-12
    24.9.2025
    UP00092728
    ZUP člen 67, 67/2, 140, 140/3, 252, 252/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5, 36/1-7.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni postopek - poziv na dopolnitev - opozorilo na posledice - odločanje organa druge stopnje - izrek odločbe - zavrženje tožbe
    Poziv na dopolnitev vloge mora biti jasen tudi glede opozorila o posledici, ki bo stranko doletela, če vloge ne dopolni. Po presoji sodišča je bilo glede na citirani poziv moč pričakovati meritorno odločitev o zadevi, to je odločitev o vsebini, in ne zgolj procesno, formalno odločitev. Zato je v tem delu prišlo do kršitve pravil postopka, natančneje tretjega odstavka 140. člena ZUP, odločbe drugostopenjskega davčnega organa pa tudi ni moč preizkusiti glede tega, zakaj je vlogo (v konkretnem primeru priglasitev) štel za formalno nepopolno, ko pa jo je pred tem prvostopenjski davčni organ očitno štel za "le" materialno nepopolno, torej dokazno nepodprto. Na ta način stranke postopka tudi niso imele možnosti, da se izrečejo o okoliščinah, ki so drugostopenjski davčni organ vodile k sprejeti odločitvi (tj. o domnevni formalni nepopopolnosti priglasitve).

    V konkretnem primeru drugostopenjski davčni organ v izreku ni odločil o odpravi odločbe prvostopenjskega davčnega organa, zato ni v celoti zadostil cit. določbi prvega odstavka 252. člena ZUP, kar onemogoča preizkus izpodbijane odločbe drugostopenjskega davčnega organa. Preizkus v tem delu tudi ni možen, ker se odločitev po prvem odstavku 252. člena ZUP lahko sprejme ob ugotovitvi organa druge stopnje, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali ob spoznanju, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo. Iz odločbe drugostopenjskega davčnega organa pa ne izhaja, kateri od teh štirih zakonsko določenih razlogov za sprejem odločitve iz prvega odstavka 252. člena ZUP je podan v konkretnem primeru.
  • 143.
    UPRS Sodba III U 43/2022-14
    24.9.2025
    UP00091438
    ZPPreb-1 člen 6, 6/5. Odlok o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka (2012) člen 3.
    socialno varstvo - enkratna denarna pomoč - stalno prebivališče - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
    Ob takih okoliščinah, ko je organ prve stopnje pri dokazni oceni potrdila o stalnem prebivališču izhajal iz navedenega nepravilnega stališča, dokazna ocena stalnega prebivališča tožnikovega otroka ob rojstvu ni vestna, skrbna in sintetično analitična, torej v skladu s formalnimi okviri proste proste dokazne ocene. Povedano drugače, organ prve stopnje bi moral v svojo presojo vključiti še ugotovitev glede novorojenkinega stalnega prebivališča v obdobju od rojstva do ... 11. 2020, ko je bilo izdano navedeno potrdilo.
  • 144.
    UPRS Sodba I U 727/2022-
    24.9.2025
    UP00091443
    Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2.
    brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - kazenski postopek - elementi kaznivega dejanja
    Drugi odstavek 7. člena OT je treba razlagati tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Z vidika obrambe je pomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije.
  • 145.
    UPRS Sodba I U 1334/2023-16
    23.9.2025
    UP00092306
    GZ člen 82. ZUP člen 214.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - obrazložitev odločbe
    Če se je organ postavil na stališče, da gre za celoto oziroma sklop objektov, potem je pojem povezanosti s tlemi treba razlagati tudi na tak način, torej, ali je mogoče cel objekt (v tem primeru sklop gradbenih inženirskih objektov, ki v naravi predstavljajo ...) premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo. Take presoje pa organ ni niti opravil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora, da je takšna re-lokacija obravnavanega objekta (oziroma sklopa objektov kot celote) možna.
  • 146.
    UPRS Sodba I U 1053/2023-34
    23.9.2025
    UP00090691
    ZUreP-1 člen 92, 93, 94, 100. ZJC-B člen 19.
    razlastitev - javna korist - javna cesta - poseg v lastninsko pravico - kategorizacija cest - razlastitveni namen - pripravljalna dela
    Sodišče pritrjuje tožnici, da iz določb Uredbe ne izhaja pogoj odvijanja prometa v skladu s pravili cestnega prometa per se, vendar je že v 2. členu izpostavljeno, da kategorija javne ceste določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v tem prostoru. Iz zadnjega dela te določbe se tako po oceni sodišča da sklepati, da mora vsaka javna cesta zagotoviti vse pogoje, da se promet odvija (tudi) varno, torej v skladu s pravili cestnega prometa, ki so namenjena ravno temu, tj. urejanju prometa, da poteka nemoteno in varno za vse udeležence.
  • 147.
    UPRS Sklep I U 734/2025-10
    23.9.2025
    UP00089607
    ZST-1 člen 6a. ZUS-1 člen 24, 24/1, 34, 34/2.
    sodna taksa v upravnem sporu - sodna taksa kot procesna predpostavka - neplačana sodna taksa - ustavitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok za zamudo
    Tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da so zamudi s plačilom sodne takse botrovali opravičljivi razlogi, ki jih njen pooblaščenec - odvetniška družba, kateri je sodišče vročilo plačilni nalog, kljub temu, da je v zadevi izkazal zahtevano skrbnost, ni mogel ne predvideti in ne odkloniti.

    Ker so posledice prepozno plačane sodne takse enake kot če ta sploh ne bi bila plačana, sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi nastopila zakonska fikcija umika tožbe.
  • 148.
    UPRS Sodba I U 549/2023-16
    22.9.2025
    UP00091157
    ZVOP-2 člen 19, 73.
    varstvo osebnih podatkov - svoboda izražanja - instrukcijski rok - obdelava osebnih podatkov
    V primeru obdelave osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije ne gre za upravno zadevo. Uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo do izražanja in sodno varstvo.
  • 149.
    UPRS Sklep I U 1586/2025-6
    22.9.2025
    UP00089170
    ZUS-1 člen 32.
    posredovanje delovne sile - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - začasna odredba ZUS-1 - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - neprerekana dejstva - izdaja začasne odredbe
    Upoštevna težko popravljiva škoda je podana, če je verjetno izkazan poseg v opravljanje dejavnosti, ki bi tožečo stranko pomembno prizadeval. Za izdajo začasne odredbe v takem primeru ni treba, da bi družba že prenehala s poslovanjem oziroma bi bil stečaj že uveden, saj bi bila s tem nepopravljiva škoda dejansko že povzročena. Zadostuje, da stranka s stopnjo verjetnosti izkaže, da je grozeči stečaj ali nevarnost skorajšnjega prenehanja poslovanja neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.
  • 150.
    UPRS Sodba I U 1027/2023-17
    22.9.2025
    UP00091890
    ZZZiv člen 11a, 11a/1.
    inšpekcijski ukrep - ugriz psa - vpis v centralni register psov - nevaren pes - zmotna uporaba materialnega prava
    Ugriza psa (zakonski dejanski stan), ni mogoče razumeti izolirano od preostalega besedila zakonske določbe. Avtomatizem, po katerem bi vsak stik psov, katerega posledica je ugriz, brez upoštevanja konkretnih okoliščin primera imel za posledico določitev statusa nevarnega psa, nasprotuje opisanemu namenu, ki ga zasleduje ZZZiv.
  • 151.
    UPRS Sodba I U 139/2024-17
    22.9.2025
    UP00091669
    ZDOsk-1 člen 54, 129.
    socialno zavarovanje - dolgotrajna oskrba - načelo enakosti - načelo socialne države - prispevek
    Zakonodajalec je sistem dolgotrajne oskrbe uredil po principih solidarnosti, enakopravnosti in široke dostopnosti za vse. Takšna ureditev sledi načelu socialne države, posameznike z nizkimi dohodki varuje bolj kot sistem, kjer bi bile pravice odvisne od vplačane zavarovalnine. Ni sporno, da bo novo uvedeni prispevek obremenil dohodke, vendar pa, da ima država široko polje proste presoje glede predmeta in tudi glede višine obremenitve. Sporni prispevek je plačilo za protistoritev države in ni zgolj davek za kritje potreb države.
  • 152.
    UPRS Sodba I U 1348/2025-6
    22.9.2025
    UP00090241
    ZPND člen 26, 27.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - delitev skupnega premoženja - pravdni postopek - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
    Zaradi specifičnega položaja, v katerem se lahko znajde žrtev nasilja, ji zakon za ukrepe za zagotovitev njene varnosti, ki jih določa ZPND, omogoča dostop do BPP ne glede na njene finančne zmožnosti. Pogoj za dodelitev BPP za navedene postopke po ZPND je zgolj ocena o ogroženosti, ki jo poda pristojni CSD. Postopki v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo skupnega premoženja niso postopki po ZPND, temveč postopki po DZ. DZ pa ne ureja le varstva koristi otrok, ampak tudi premoženjska razmerja med zakonci, kar pomeni, da je postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, sodišče pa v takšnem primeru uporabi določbe DZ, ki se nanašajo na to, kaj je skupno premoženje in na določitev deležev na skupnem premoženju. Zaključek toženke, da je postopek za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, kjer se ne zasledujejo koristi otrok, ampak gre za spor med bivšima zakoncema, zato za te primere BPP po ZPND ne pripada, zato ni pravilen.
  • 153.
    UPRS Sodba I U 979/2022-29
    19.9.2025
    UP00092313
    ZDIJZ člen 1, 4.
    informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba zasebnega prava - društvo - delni dostop

    Da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja morajo biti kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer mora informacija izvirati iz delovnega področja organa, ki mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

    Tožnica je zavezana k posredovanju dokumentov le v delu, v katerem ti kažejo na njeno delovanje v okviru opravljanja javne službe. Kadar določen dokument vsebuje tako informacije, povezane z opravljanjem javne službe kot tudi informacije, ki s tem niso povezane, se posredujejo le tisti izseki dokumenta, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Ostale dele dokumentov lahko tožnica prekrije, saj jih v okviru določb ZDIJZ ni zavezana posredovati prosilcu. S prekritjem dela dokumenta, ki ne predstavlja javne službe, se dokument kot tak ne spreminja in se ne "predrugači", saj se prosilcu posredujejo točno tiste informacije, ki jih dokument že vsebuje, vendar v obsegu, v katerem informacije kažejo na izvrševanje javnih nalog.

  • 154.
    UPRS Sodba in sklep I U 1516/2025-22
    19.9.2025
    UP00090295
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
    mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
    Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine.

    Tožnika nista izkazala ovir za njuno predajo Kraljevini Švedski. Ključne so toženkine neprerekane ugotovitve, da tožnika: (1) v omenjeni državi s sistemom mednarodne zaščite ali postopkom sprejema nista imela nobenih izkušenj; (2) ne zatrjujeta, da tam obstajajo kakšne sistemske pomanjkljivosti na področju mednarodne zaščite oziroma na področju sprejema prosilcev; (3) ne zatrjujeta, da bi bila lahko po predaji na Švedskem podvržena nečloveškemu ravnanju oziroma mučenju. Navajata le, da predajo Kraljevini Švedski ovirajo grožnje in pritiski oseb, povezanih z gejevskim klubom, ki je organiziral njun prihod v Evropsko unijo. Strah pred skrivnim gejevskim klubom iz Zvezne republike Nigerije pa ni pomanjkljivost, ki bi ovirala predajo tožnikov Kraljevini Švedski.
  • 155.
    UPRS Sodba I U 1509/2022-12
    19.9.2025
    UP00091496
    ZDRS člen 14, 14/2.
    sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pogoj dejanskega življenja v RS - neprekinjeno bivanje v RS - največja korist otroka - naturalizacija - napačna uporaba materialnega prava
    Glede presoje obdobja, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje pogoja neprekinjenega življenja otroka z roditeljem v RS, odločilno obdobje vsaj enega leta pred vložitvijo prošnje in ne drugo obdobje (od vložitve vloge in do odločitve organa prve stopnje).
  • 156.
    UPRS Sklep I U 278/2024-10
    18.9.2025
    UP00091432
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
    Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v obravnavani zadevi je iz tožnikovega ravnanja po presoji sodišča razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
  • 157.
    UPRS Sodba I U 831/2025-21
    17.9.2025
    UP00091132
    ZUS-1 člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
    varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - pravica do svobode izražanja - zbiranje dodatnih informacij - medijska svoboda - javni interes - pravica do zasebnosti - test nujnosti
    Skladno z 10. členom, EKČP je varovano zbiranje informacij s strani novinarjev kot bistven pripravljalni korak v novinarstvu in neločljiv in zaščiten del svobode tiska. Ovire, postavljene s strani nosilcev oblasti z namenom oviranja dostopa do informacij, ki je v javnem interesu, lahko odvračajo tiste, ki delajo v medijih ali na sorodnih področjih, da se poglobljeno ukvarjajo s takšnimi zadevami. Take ovire lahko negativno vplivajo na zmožnost novinarjev, da zagotavljajo točne in zanesljive informacije, kar lahko vodi celo do posledice, da ne bodo več mogli opravljati svoje pomembne vloge "javnih čuvajev" (ang. public watchdogs) demokracije.

    Omejitev novinarskega dela je dopustna le, če je kot taka določena z zakonom in zasleduje legitimen cilj ter je nujna v demokratični družbi.
  • 158.
    UPRS Sklep I U 341/2025-20
    17.9.2025
    UP00091130
    ZUS-1 člen 32.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe - akcesornost
    Začasna odredba je akcesorne narave, kar pomeni, da lahko sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča le, če predhodno ugotovi, da bo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo tudi samo vloženo tožbo v upravnem sporu. Ker je tožba zavržena, ni dopustno vsebinsko obravnavati predloga za izdajo začasne odredbe. Zavrženje tožbe torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.
  • 159.
    UPRS Sodba I U 1556/2025-11
    17.9.2025
    UP00089483
    ZMZ-1 člen 64, 65.
    mednarodna zaščita - ponovni postopek - nova dejstva - zdravstveni razlog
    Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.

    Dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ, pri čemer tovrstnega dokaznega bremena (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami.
  • 160.
    UPRS Sodba I U 1436/2023-48
    17.9.2025
    UP00091291
    ZVOP-2 člen 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 82.
    osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravica do zasebnosti - seznanitev s podatki - objava osebnih podatkov v medijih
    Podatki, ki so vključeni v izjavo ali medijske članke, čeprav se nanašajo na osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami, ne sodijo v uporabo 10. člena SUVP, saj ne gre za osebne podatke v obliki kazenskih oziroma drugih evidenc, katere varstvo zagotavlja SUVP.

    Zakoniti interes ne pomeni zakonski interes. Nad zakonitimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ti lahko prevladajo nad interesom upravljalca, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, v katerih posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, take obdelave razumno ne pričakujejo.

    Tožnik je posebne vrste osebnih podatkov toženi stranki sam predočil in s tem posredno privolil v posredovanje osebnih podatkov drugim osebam. Pravica do zasebnosti tožnika v tem primeru ne pretehta, saj so medijski članki, ki vsebujejo njegovo sliko in podatke o njegovem prejšnjem imenu in predkaznovanosti še vedno javno objavljeni in prosto dostopni na svetovnem spletu. Glede na navedeno tožnik ni mogel razumno pričakovati zasebnosti osebnih podatkov, ki jih je razkril toženi stranki.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 47
  • >
  • >>