Kadar iz dokumentov ni mogoče razbrati informacij, ki se varujejo s tajnostjo glasovanja, s sklicevanjem na tajnost logično ni mogoče omejiti dostopa do informacij javnega značaja. Tožena stranka je zato postopala pravilno, ko je po končanem tajnem glasovanju neveljavne glasovnice opredelila kot informacije javnega značaja.
Sama tajnost glasovanja, določena v drugem odstavku 111. člena Ustave, ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ko je glasovanje enkrat zaključeno.
Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju reprezentativnega mandata poslancev oziroma v tem, da se lahko poslanci pri tajnem glasovanju svobodno opredelijo, ne da bi bili pri tem vezani na kakršna koli navodila. Ta namen je bil v konkretnem primeru že izpolnjen, saj je bilo tajno glasovanje izvedeno in zaključeno. Med strankama ni sporno, da so bile zahtevane neveljavne glasovnice nepodpisane in da iz njih ni mogoče ugotoviti identitete glasujočega, zato zaradi razkritja teh glasovnic poslanci ne bi mogli biti deležni nobenih pritiskov.
Ena od temeljnih nalog DZ je poleg zakonodajne in nadzorne funkcije tudi njegova volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njegove javne funkcije. V delovno področje tožnika spadajo tudi volitve in imenovanja na najpomembnejše funkcije v državi, poleg volitev predsednika vlade še npr. volitve ustavnih sodnikov, ministrov, sodnikov mednarodnih sodišč, sodnikov rednih sodišč, predsednika in dveh podpredsednikov Računskega sodišča, Informacijskega pooblaščenca itd. Gre torej za eno izmed njegovih temeljnih funkcij, ki se izvaja v okviru njegove javne funkcije. Tožbene navedbe, da zahtevane informacije v obravnavani zadevi ne predstavljajo informacij javnega značaja, ker ne izhajajo iz delovnega področja tožnika, so tako neutemeljene.
Ustavna pravica iz 39. člena Ustave, ki pripada vsem osebam, je tako po svoji vsebini namenjena tudi pridobivanju informacij, in s tem tudi pravici do obveščenosti o delu javnih organov. V skladu s tem je ZDIJZ v 5. členu uzakonil t.i. načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da za informacijo lahko zaprosi kdorkoli in mu ob tem ni potrebno izkazati pravnega interesa.
Neutemeljena je tožbena navedba, da naj bi tožena stranka s tem, ko je v izpodbijani odločbi navedla, da nobena od glasovnic ni imensko podpisana, kršila tretji odstavek 10. člena ZinfP. Dejstvo, da glasovnica ni podpisana, predstavlja opis tega dokumenta in ne informacije, ki bi imela kakršnokoli vsebino onkraj tega, da predstavlja nujno podlago za obrazložitev tožene stranke, zakaj z razkritjem tega dokumenta ne bi bila kršena tajnost glasovanja, v katerem je glasovnica nastala.
Odločitev o pobotu po svoji vsebini pomeni oblastno dejanje davčnega organa, s katerim ta posega v pravice oziroma obveznosti davčnega zavezanca, saj na njegovi podlagi prenehajo oziroma se spremeni višina davčnih obveznosti. Zato je o izvedenem pobotu treba odločiti z upravnim aktom. Obvestilo o izvedbi pobota je treba v tem kontekstu razlagati zgolj kot dejanje v postopku pred izvedbo pobota. Z njim davčni organ ne more nadomestiti upravne odločbe, niti z njegovo izdajo ne ustvarja pravnih posledic pobota, ampak zavezanca zgolj obvesti o nameravanem pobotu, s čimer mu da možnost izjave v postopku. S takšnim postopanjem je zagotovljena kontradiktornost postopka. Obvestilo o izvedbi pobota ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca.