V obravnavani zadevi tožnik prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 1306/2024-9. Z navedenim sklepom je naslovno sodišče na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 razdružilo zahtevke v ločeno obravnavanje in odločanje. Kot je že pravilno pojasnila toženka, drugi odstavek istega člena izrecno določa, da zoper sklep iz prvega odstavka ni pritožbe. O tem je bil tožnik v izpodbijanem sklepu tudi pravilno poučen. Gre namreč za sklep procesnega vodstva, ki ne postane samostojno materialno pravnomočen in ga sodišče lahko po potrebi v postopku tudi spremeni, zaradi tega takšnega sklepa tudi ni mogoče izpodbijati s posebnim pravnim sredstvom - pritožbo. To tudi pomeni, da odločitve ni dopustno izpodbijati s pritožbo zoper končno odločbo.  Očitno je, da tožnik s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more uspeti, saj bi sodišče, v kolikor bi takšno pritožbo prejelo, le-to moralo zavreči kot nedovoljeno, zato je toženka njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

S tem, ko je na delu zemljišča postavljena kovinska konstrukcija, kmetijsko zemljišče v tem delu ni bilo uporabljeno v skladu z njegovim namenom, torej z namenom kmetijske dejavnosti, ampak z namenom oglaševanja.

Kmetijski inšpektorat je bil stvarno pristojen, ker je šlo za presojo pravilne rabe kmetijskega zemljišča, to pa je povsem neodvisno od pooblastil gradbenega inšpektorja, ki lahko odredi odstranitev določenega objekta, če je postavljen v nasprotju z gradbenimi predpisi.