mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba vložena po poteku zakonsko določenega roka (prekluzivnega) je prepozna in narekuje zavrženje tožbe.
Zmotno je stališče tožene stranke, da ni mogoče upoštevati navedb prosilca, da prejema dejansko nižjo izplačilo zaradi sodnih izvršb. Tožena stranka pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja ni upoštevala tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki omogoča upoštevanje dejansko prejetega periodičnega dohodka pod določenimi pogoji.
upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode
Za izdajo ureditvene začasne odredbe mora obstajati verjetnost nastanka težko popravljive škode, neposredno povezane s spornim pravnim razmerjem. Začasna odredba ne sme preseči vsebine tožbenega zahtevka niti zagotavljati zavarovanja, ki ga končna sodba ne bi dala. V obravnavani zadevi je objekt že zgrajen in priključen, zato tožnica ne more zahtevati prepovedi nadaljevanja gradnje, priključitve na električno omrežje ali vzpostavitve prejšnjega stanja. Posegi v lastninska in posestna upravičenja tožnice niso predmet tega postopka.
Tožnica tudi ni izkazala, da ji bo zaradi gradnje in uporabe stolpa nastala težko popravljiva škoda, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti kljub uspehu s tožbo. Predlagatelj mora natančno navesti naravo in težo škode ter utemeljiti, zakaj je ta težko popravljiva. Splošna premoženjska škoda sama po sebi ni dovolj.
Tožnica je predlog utemeljila z navedbami o nezakoniti gradnji na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in možni škodi na obstoječem stolpu zaradi požara ali mehanskih vplivov. Sodišče ugotavlja, da gradnja na lastno odgovornost investitorja po dokončnem gradbenem dovoljenju ni preprečljiva z začasno odredbo, ne glede na morebitno nezakonitost dovoljenja ali ravnanj investitorja. Prav tako nevarnost požara, kot je trdila tožnica, ni izkazana kot težko popravljiva škoda, saj je strelovodna zaščita izvedena in ni dokazov, da bi bila tveganje neodvrnljivo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Na podlagi ugotovitve, da je odločitev v postopku, za katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP v obliki pravnega zastopanja, že pravnomočna in da je postala pravnomočna prej, preden je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je njegova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUOPPK21 člen 17, 17/4.
državna pomoč - odprava posledic škode v kmetijstvu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - nemogoč preizkus odločitve - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Obrazložitev upravnega akta mora vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali / in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusu begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Domneva, da vse države članice spoštujejo temeljne oziroma človekove pravice, je izpodbojna, zato je v takih primerih pristojni organ dolžan presoditi obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici; če te nevarnosti ne more izključiti, pa mora od druge države članice pridobiti posebna zagotovila, da do kršitve pravice ne bi prišlo. Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine.
Zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito v pristojni državi članici ne more vplivati na drugačno odločitev pristojnega organa. V pristojni državi članici ima namreč prosilec pravico vložiti vlogo za vložitev ponovne prošnje, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Tudi, če je bil v pristojni državi članici že začet postopek vrnitve v izvorno državo, pa se ta vodi po predpisanih pravilih in je prosilcu zagotovljeno sodno varstvo za primer, da bi bila deportacija v nasprotju z načelom o nevračanju, ki se ga mora spoštovati.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje investicij - predlog za izdajo začasne odredbe - premoženjska škoda - pogoji za izdajo začasne odredbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Blokada denarnih sredstev na toženkinem bančnem računu in predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa, ki jo želi tožnica s predlagano začasno odredbo preprečiti, ne vplivata na njen pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena niti omejena. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe tako za tožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki je brez tega ne bi mogla doseči, niti si tožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
davčna izvršba - neplačane davčne obveznosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - pravni interes - nedovoljena tožba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje tožbe
Predmet odločanja v upravnem sporu so lahko le tisti dokončni upravni akti, s katerimi je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločitev drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe, s katero se vsebinsko ne poseže v meritorno odločitev prvostopenjskega organa, ni takšen akt. O materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke je bilo odločeno kvečjemu z aktom prvostopenjskega upravnega organa, akt drugostopenjskega organa pa pomeni zgolj odločitev o (ne)utemeljenosti pravnega sredstva. Takšen akt pa po ustaljeni sodni praksi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče z izpodbijano sodbo ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila toženka, in ni spremenilo izpodbijanega akta, niti ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, zato je tožnikova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato je sodišče vloženo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
Pravilnik o mojstrskih izpitih (2004) člen 6, 6/2. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - dimnikarstvo - opravljanje izpita - izbris iz evidence - ustavitev postopka - obrazloženost odločbe - nemogoč preizkus odločitve - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Določba Pravilnika o tem, da mora kandidat opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva, kot materialno procesna določba zbornici ne daje podlage za ustavitev postopka po ZUP, temveč zbornici nalaga nadaljevanje postopka in vsebinsko pojasnilo, zakaj niso (več) izpolnjeni pogoji za opravljanje mojstrskega izpita oziroma pojasniti razloge, iz katerih izhajajo dejstva za zaključek opravljanja mojstrskega izpita ter posledično izbrisa tožnika iz evidence aktivnih kandidatov, kot to predvideva drugi odstavek 6. člena Pravilnika, kar pa v zadevi ni pojasnjeno.
Po določbah ZOsn in ZUOPP-1 se o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu odloča v upravnem postopku in torej navedeno vprašanje (neposredno) ne sodi v pristojnost sodišča, zato (niti upravno) sodišče o tem ne more odločati kot o svoji izvorni pristojnosti. Upravne zadeve, o katerih še ni odločil pristojni upravni organ, namreč ne spadajo v sodno pristojnost, torej ne le, da ne sodijo v pristojnost upravnega sodišča, ampak ne sodijo v pristojnost nobenega sodišča v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - materialni položaj - dohodek - pokojnina - izvršba
Določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP je samostojna, specialna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje ali dohodki prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina in da je v primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame. Pri tem ne zadošča dejanska nezmožnost razpolaganja z delom dohodka, da morajo biti podani upravičeni razlogi, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec za brezplačno pravno pomoč ni zakrivil po lastni volji.
prošnja za dodelitev BPP - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče ne more preizkusiti ter kot pravilnega potrditi zaključka, na katerega je toženka oprla izpodbijano odločbo, to je, da je pravdna zadeva, za katero tožnik uveljavlja dodelitev BPP z obravnavano prošnjo, pravnomočno končana in da iz tega razloga ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Toženka bi se opisanim pomanjkljivostim svojega odločanja izognila, če bi upoštevala to, kar ji narekujejo določbe 9., 140. in 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, to je, če bi tožnika (naravi BPP odločanja primerno) pozvala, da dopolni svoje navedbe glede uveljavljanja BPP z obravnavano prošnjo, ter če bi ga pred odločitvijo seznanila s svojimi ugotovitvami in mu dala možnost, da se o njih pred izdajo odločbe izjavi.
brezplačna pravna pomoč - zahtevek stranke - dopolnilna odločba - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je s tem, ko je tožniku izdala izpodbijano odločbo kot dopolnilno odločbo na podlagi 220. člena ZUP, četudi je z odločbo z dne 26. 4. 2026 že odločila o vseh njegovih zahtevkih iz prošnje za dodelitev BPP, nepravilno uporabila materialno pravo, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZDDV-1 člen 73a, 73a/1.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - procesna predpostavka za dopustnost tožbe - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vračilo DDV - instrumenti zavarovanja
Z izpodbijanim sklepom je bil tožnik pozvan k predložitvi ustreznega instrumenta zavarovanja. Tak sklep (še) ne vzpostavlja zavarovanja oziroma ne ustvarja pravnih posledic zavarovanja, saj z njim davčni organ ni omejil ali prepovedal razpolaganja z določenim tožnikovim premoženjem. Z izpodbijanim sklepom tako še ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca.
V načelu je odgovornost prosilca, da predloži ustrezne dokaze, da obstaja resno tveganje za kršitev 3. člena EKČP, in šele če so takšni dokazi v postopku predloženi, se dokazno breme prevali na državo, da ovrže vsak dvom glede omenjenega tveganja.
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo, saj svojo Prošnjo 2 za mednarodno zaščito utemeljuje z osebnimi težavami oziroma težavami z nekdanjo zaročenko in njeno družino.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c, 29, 29/3, 17, 17/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47. ZMZ-1 člen 70, 70/4. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - suspenzivni učinek - predaja prosilca Republiki Bolgariji
Tožba v upravnem sporu v zvezi z Dublinsko uredbo mora imeti avtomatični suspenzivni učinek, če tožnik nima očitno neutemeljenega zahtevka v zvezi s 3. členom EKČP oziroma zahtevka v zvezi s 4. členom oziroma členom 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah.
brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - odmera nagrade in stroškov odvetnika - znižana nagrada - obseg odobrene bpp - obračun storitve po porabljenem času - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba materialnega predpisa - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - ustavna pritožba - predlog za izločitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - pravica do izjave
Upravni organ mora praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku odločanja. V konkretnem primeru zakonodajalec izjeme v prehodnih določbah ZOdv-G ni določil, zato je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj je o priglašenih stroških odločal organ, in ne kdaj je odvetnik opravil posamezne storitve, za katere uveljavlja nagrado. V času izdaje izpodbijanega sklepa je ZOdv-G že veljal in se je tudi uporabljal, zato bi morala tožena stranka uporabiti spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej svojo odločitev opreti na določbe ZOdv-G. To izhaja tudi iz drugega odstavka 20. člena ZOdv, ki določa, da se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni drugače določeno.
Upravno sodišče je v sodbah III U 291/2010 z dne 11. 3. 2011, III U 145/2021 z dne 24. 6. 2024, III U 297/2019 z dne 16. 9. 2024 in I U 342/2020 z dne 18. 1. 2022 že sprejelo stališče, da BPP, odobrena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji, ne vključuje tudi nadaljevanja postopka s sestavo ustavne pritožbe, pa četudi se ta nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Enako to po mnenju sodišča v tej zadevi velja tudi za pritožbo zoper te sklepe na ESČP.
Po drugem odstavku 7. člena OT se zvišujejo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot sta urnina in nadomestilo za čas odsotnosti iz pisarne, ki ne predstavljata odvetniške storitve v smislu OT, temveč ju odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 97, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - vračilo brezplačne pravne pomoči - obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Glede na to, da je bila z izpodbijano odločbo tožniku naložena obveznost vračila (plačila) brezplačne pravne pomoči v znesku 503,28 EUR, gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na obseg stečajne mase.
začasna odredba - odložitev izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda - zavrnitev predloga - gradnja - nelegalni objekt - sklep o denarni kazni - materialno procesno vodstvo
Sklep o denarni kazni, ki ga tožnika izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, je bil izdan v postopku upravne izvršbe za izpolnitev nedenarne obveznosti s prisilitvijo.
Sodišče je ob odgovoru toženke, ki je prerekala navedbe tožnikov o navedbah glede nastale materialne škode, dalo dožnikoma možnost dopolnitev navedb in iz tega razloga ni posebej izvajalo materialno procesnega vodstva, saj je že toženka opozorila na pavšalnost navedb o zatrjevani škodi. Tožnika pa sta podala le pavšalne navedbe. V konkretnem primeru iz podanih trditev ne izhaja, da bi tožniku z izvršitvijo sklepa lahko nastala težko popravljiva škoda, kot jo za izdajo začasne odredbe zahteva sodna praksa.