brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se med drugim ugotovi, da je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. Z odločitvijo sodišča je odpadel izvršilni naslov (odločba z dne 3. 3. 2022), ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe, zato posledično ni več podlage za njegovo izdajo ter ga je sodišče zato odpravilo. Izvršilni naslov je podlaga za vodenje izvršilnega postopka, ki mora obstajati ves čas trajanja postopka. Če ni izvršilnega naslova, s katerim je naložena obveznost, izvršba ni mogoča. Ker je bil predmetni izvršilni naslov odpravljen, so bile torej odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu
Tožena stranka je po presoji sodišča svojo odločitev, da pogoji za izbris štirih kazenskih točk iz EKT tožnika v času udeležbe v rehabilitacijskem programu (od 16. 3. 2021 do 18. 3. 2021) niso bili izpolnjeni, saj je bilo pri tožniku po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v EKT vpisanih skupno še dodatnih dvaindvajset kazenskih točk in da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sprejela na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je temeljilo na nepravilno vodeni EKT. Nepravilno vodenje EKT pa nikakor ne sme iti v škodo tožniku. Tožena stranka je tako po oceni sodišča (vsaj) prenagljeno zavrnila tožnikovo vlogo za izbris štirih kazenskih točk iz EKT.
ZIntPK člen 4, 13, 13/1, 13/4, 27, 27/1. ZSDH-1 člen 21, 21/3, 21/5, 48.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - dokazni predlog - obrazložitev - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravil postopka
Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih nasprotnih trditev na ustni obravnavi z zaslišanjem predlaganih prič in tožnika, zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih ugotovitev o konkretnem primeru. Ker so bila na opisani način bistveno kršena pravila postopka, posledično ni mogoče zaključiti, da je bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter pravilno uporabljeno materialno pravo.
osebni podatki - pridobivanje podatkov - bančni račun - davčni postopek - rezidentski status
V obravnavani zadevi je tožena stranka zbirala podatke izključno z namenom odmere davka, kajti ugotovljanje statusa davčnega rezidenta je namenjeno prav temu, da se lahko pri njem odmerijo davki. Tožena stranka je imela za tako zbiranje podatkov podlago v 39. členu ZDavP-2. Podatke je zbirala izključno z namenom odmere davka, za kar je tudi pristojna.
udeležba v postopku - stranska udeležba - pravni interes
Tožnik ni izkazal pravnega interesa za vstop v tuj postopek, saj se inšpekcijski postopek ni nanašal na nepremičnine, ki bi bile v njegovi lasti oz., ki bi kakorkoli vplivale na njegove nepremičnine. Kot vsaka zainteresirana oseba pa lahko poda predlog za začetek inšpekcijskega postopka, kar je sicer tožnik tudi storil. Če pa meni, da pristojne službe njegovih prijav niso ustrezno obravnavale, pa se mora obrniti na ustrezne organe, ki so pristojne za nadzor nad temi službami.
Morebitna želja tožnika, da vloži tožbo na ukinitev služnosti, ker je to nedovoljena gradnja, ni relevantna okoliščina, ki bi izkazovala njegov pravni interes in mora za ukinitev služnosti izkazati še vrsto ostalih pogojev.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg in omejitve dostopa do spletnih strani in način izvršitve podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu
uradniško delovno mesto - neizbira kandidata - pritožba - vročitev drugostopenjskega akta - trditveno in dokazno breme - nedokazana dejstva - prepozna tožba
Sodišče je tožnika s pozivom opozorilo, da je tožba vložena prepozno, pri tem tožnik vse do izdaje tega sklepa ni podal trditvene podlage, ki bi to zanikala ali predložil nasprotnih dokazov. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek, ter da trditve o teh dejstvih (če niso priznana, domnevana ali splošno znana) tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Tožnik v tem upravnem sporu ni podal trditvene podlage, v čem je bila vročitev nenavadna, ali da vročitev drugostopenjskega akta ni bila opravljena 13. 3. 2024 ali da tožba ni bila vložena 17. 4. 2024, ali predložil nasprotnih dokazov.
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - samovoljna zapustitev azilnega doma
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma dne 17. 1. 2025 in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik torej ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/1, 29/2, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1. ZPP člen 111, 111/2, 111/4.
tožba - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba, s katero je bil v konkretnem primeru končan upravni postopek, tožniku osebno vročena 12. 9. 2024. 30 dnevni zakonski rok, v katerem bi moral tožnik vložiti tožbo v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), je začel teči naslednji dan po vročitvi (drugi odstavek 111. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), t.j. 13. 9. 2024, in se je iztekel v ponedeljek, 14. 10. 2024 (četrti odstavek 111. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1; 12. 10. 2024 je bila sobota, 13. 10. 2024 pa je bila nedelja). Iz podatkov v sodnem spisu je razvidno, da je tožnik tožbo s priporočeno pisemsko pošiljko vložil dne 24. 10. 2024, torej po izteku 30 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - prosti preudarek
Davčni organ je pravilno uporabil pooblastilo iz 101. člena ZDavP-2, ko je odločal v tej zadevi po prostem preudarku in da je izpodbijano odločbo izdal v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano, da tudi ob izpolnjevanju formalnih pogojev, ki jih določa Pravilnik, zahtevo za odpis ali delni odpis zavrne, če ugotovi, da odpis ne bi bil v skladu z namenom tega instituta, pri čemer je upošteval vse okoliščine konkretnega primera, med drugim tudi, da je tožnik v letu 2016 razpolagal z večjimi vsotami denarja, da je solastnik dveh nepremičnin in lastnik ene nepremičnine, kar je v izpodbijani odločitvi tudi ustrezno pojasnjeno.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka
Sodišče je obvestilo tožene stranke o izdaji novi odločbe, skupaj z odločbo z dne 28. 8. 2024 vročalo tožnici s pozivom z dne 18. 12. 2024. Pozvalo jo je, da naj se v roku 15 dni izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma jo razširja na novo izdani akt, ter jo opozorilo, da bo postopek ustavilo, če se v danem roku ne bo izjavil. Hkrati jo je pozvalo, da pojasni svoj pravni interes za tožbo, glede na to, da je bila torej odločba, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu pravnomočno odpravljena. Tožnica v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovorila, zato je sodišče postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
inšpekcijski ukrep - nenapovedani dohodki - davek od nenapovedanih dohodkov - pravica do zaslišanja - skrajšani ugotovitveni postopek
Davčni organ bi moral na ustni obravnavi ugotoviti vsa za odločitev relevantna dejstva in tožniku omogočiti, da se o njih na ustni obravnavi tudi izjavi. Prav temu (neposrednemu in ustnemu obravnavanju vseh odprtih vidikov konkretne zadeve) je namreč obravnava namenjena, saj se na njej zbere gradivo, ki je podlaga za odločitev, strankam pa se omogoči varstvo pravic ter udejanji načelo zaslišanja stranke, kot ga določa 9. člen ZUP.
Pravilo, da lahko davčni organ odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost organa, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar mu ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora organ izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in tožnika v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS. Stranki se namreč mora omogočiti, da se seznani z vsem dokaznim gradivom, na katerem temelji odločitev organa, in da se o tem izjavi, če bi odločitev lahko negativno vplivala na njen pravni položaj.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
Slabe ekonomske razmere v izvorni državi prosilca same po sebi še niso razlog za priznanje mednarodne zaščite. Škoda, kakršno zatrjuje tožnik, tudi po presoji sodišča torej ne zadostuje za obstoj resne škode.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - kršitev javnega reda in miru - zavarovanje dokazov - začasna odredba
Pri presojanih kršitvah po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja in premoženja z vidika obstoja kaznivega dejanja ali prekrška, ampak morajo biti dejstva (in okoliščine) dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
mednarodna blagovna znamka - vpis spremembe v register znamk - položaj stranskega udeleženca - vpis prenosa pravice na novega imetnika - kršitev pravil postopka
Sodišče je že v sodbi I U 104/2021 pojasnilo, da toženka postopek spremembe vpisov v registru lahko vodi le na zahtevo strank. To izhaja že iz določb 53. člena ZIL-1, ki ureja vložitev zahteve pri toženki v skladu z Madridskim aranžmajem in Madridskim protokolom. Ne ta določba ZIL-1, ne katera druga ne pomeni podlage za to, da bi toženka lahko začela postopek za spremembo imetnika mednarodne znamke po uradni dolžnosti.
Stališče sodišča je, enako kot že v sodbi I U 104/2021, da je toženka dolžna preden Mednarodnemu uradu pošlje kakršnokoli zahtevo za spremembo imetništva znamke omogočiti vsem strankam, v katerih pravni položaj zahtevana sprememba lahko poseže, da se o tem izjavijo ter o tem izdati odločbo, zoper katero je mogoče uveljavljati sodno varstvo.
V konkretni zadevi je bil temelj za razlastitev javni interes, povezan z gradnjo objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, tj. državne ceste od avtoceste. V izpodbijani odločbi so ugotovljeni vsi elementi tega, in sicer določna in konkretna opredelitev, nujna potrebnost ter sorazmernost javne koristi razlastitvenega namena s posebom v zasebno lastnino.
Izpolnjevanje razpisnih kriterijev sodišče presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Tožena stranka ima torej v zadevah javnih razpisov določeno polje proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev.
Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je torej treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka v skladu z ZUP.