odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokaza - enako varstvo pravic - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pravica do izvedbe dokazov je sestavni del pravice do izjave strank v postopku, zagotovljene v okviru 22. člena Ustave. V 22. členu Ustave zagotovljena pravica do enakega varstva pravic ne zavezuje zgolj sodišča, temveč tudi druge državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Ta ustavna določba se na zakonski ravni odraža tudi v določbah ZUP; 9. in 146. člen.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka - nova dejstva
Kadar prosilec v postopku odločanju o njegovi prošnji za mednarodno zaščito zapusti Slovenijo in tožena stranka izda sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve o umiku prošnje, pri čemer je splošno znano, da je takih primerov veliko, razlogi za zapustitev Slovenije pa so lahko zelo različni od bolj do manj (ne)utemeljenih, v odvisnosti od tega, ali se je prosilec odločil za zapustitev Slovenije kljub ustrezni informiranosti o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, prosilec pa se vrne v Slovenijo šele več kot po 9 mesecih, potem se dokazna pravila in dokazna ocena iz 64. in 65. člena ZMZ-1 ne smejo nanašati zgolj na primerjavo, kaj je tožnik povedal glede razlogov za strah pred vrnitvijo v izvorno državo ob podaji prošnje in kaj ob podaji prvega zahtevka za uvedbo postopka.
javni poziv - subsidiarni upravni spor - drugo učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v rednem upravnem sporu - zavrženje tožbe
Kljub temu, da gre po obrazloženem pri dodeljevanju priveznih mest v A. za javnopravno zadevo, sodišče ugotavlja, da je tožbo v tem upravnem sporu treba zavreči. ZUP v 4. členu določa, da je treba upravni postopek smiselno uporabljati tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. To pomeni, da bi morala toženka o tožnikovi vlogi (kot tudi o drugih vlogah) za dodelitev priveza odločiti z upravnim aktom, izdanim ob smiselni uporabi določb ZUP (glej zlasti 213. člen) o upravni odločbi, ta upravni akt pa bi tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu. Navedeno pa izključuje dopustnost tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 152/2021 z dne 25. 8. 2021 ter sklepa Upravnega sodišča I U 1689/2016 z dne 5. 12. 2016 in I U 1436/2021 z dne 7. 10. 2021). Sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je namreč mogoče doseči le, če prizadeti osebi ni na razpolago drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito odpraviti zatrjevane nezakonitosti, ki hkrati pomenijo poseg v človekove pravice, ali kako drugače pred sodiščem doseči varstvo njenih pravic ali pravnih koristi. Za presojo vprašanja, ali obstaja drugo sodno varstvo, z vidika njegove učinkovitosti ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavlja v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 185/2024 z dne 16. 10. 2024)
Določbe ZDen o tem, da priznava denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po predpisih navedenih v 3. členu ter v okviru in na način iz 4. in 5. člena ZDen je mogoče razlagati le tako, da denacionalizacijo priznava le za premoženje, kot ga ZDen opredeljuje v prvem odstavku 8. člena. Tako ZDen ne priznava denacionalizacije vseh prmoženjskih pravic, ampak le denacionalizacijo lastninske pravice na v tem členu navedenih stvareh. To pomeni, da ZDen ne priznava denacionalizacije vseh pravic premoežnjskega prava, ki tvorijo premoženje posamezne osebe.
Vračilo blagovne znamke ter pravica do koriščenja mineralne in termalne vode ne moreta predstavljati samostojnega elementa vrednotenja podjetja, zato jih tudi ni mogoče šteti v vrednost neto aktive podržavljenega podjetja, do višine katere bi bil pritožnik upravičen do vračila v postopku denacionalizacije podjetja in tako zahtevani pravici ne moreta predstavljati samostojnega elementa vrednotenja podjetja in posledično ne sodita v premoženje, ki ga je mogoče (samostojno) vračati v denacionalizacijskem postopku.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 7, 7-3, 11, 11-2.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - sklep o podaljšanju pripora - pritožba zoper sklep o podaljšanju - ustavna pritožba - neobrazloženost
Upravno sodišče je v sodbi I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 zavzelo stališče, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ki jih sodišče izdaja po 205. členu ZKP, ne gre za procesno odločbo.
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas obravnavati kot izdatek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga ob upoštevanju 9. člena OT, ki med izdatki našteva (tudi) dnevnice, te pa so v petem odstavku 10. člena OT določene glede na čas odsotnosti odvetnika iz kraja odvetnikove pisarne. Po povedanem po presoji tukajšnjega sodišča tudi urnina kot plačilo za porabljeni čas med opravljanjem oziroma zaradi opravljanja odvetniške storitve ter nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko predstavljata svojevrsten izdatek v zvezi z delom odvetnika, zato sodišče, čeprav urnina in omenjeno nadomestilo nista izrecno našteta med izdatki iz 9. člena OT, z razlago po podobnosti (argumentum a simili ad simile) sodi, da ju ni mogoče uvrstiti med odvetniške storitve.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sklep o nepristojnosti
Zavrnitev prošnje za dodelitv bpp je pravilna, saj zadeva za prosilca ni življenjskega pomena in tudi ni pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj glede na vsebino upravnega spora. S sklepom, zoper katerega se želi prosilec pritožiti (za kar zaproša za bpp), namreč sodišče ni vsebinsko odločalo o tožnikovi pravici do občinske enkratne denarne pomoči, pač pa se je zgolj izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnjo obravnavo. S sklepom torej ni bilo odločeno o tožnikovi pravici oz. pravni koristi.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZKZ člen 72, 72/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
tožba v upravnem sporu - komasacija - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je ugotovilo, da iz vročilnice (C1 v sodnem spisu) izhaja, da je bila tožniku odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3313-51/2024-4 z dne 22. 7. 2024, s katero je bil postopek v zadevi končan, vročena dne 31. 7. 2024. To pomeni, da je rok za vložitev tožbe potekel 30. 8. 2024, tožba pa je bila oddana priporočeno po pošti 16. 9. 20241, torej po poteku zakonsko določenega roka. Iz drugega odstavka 72. člena ZKZ izhaja, da se reševanje pritožb in upravnih sporov v zvezi s komasacijskim postopkom šteje za nujno. Iz 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS pa izhaja, da v zadevah, za katere zakon določa, da so nujne, procesni roki tečejo tudi v času poletnega poslovanja.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5, 68/1-6, 79, 79/1.
tujec - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razlog za omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - nesodelovanje v postopku - identiteta - lažna identiteta - odstranitev tujca iz države - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Sodišče meni, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega v smislu določbe 68. člena ZTuj-2, s čimer bi se želel izogniti zakoniti odstranitvi iz države in nadaljevati z nezakonitim bivanjem na območju Evropske unije. Njegova navzočnost pa je za izvedbo odstranitve iz države nujna, saj je sicer ni mogoče izvršiti, kar pa se lahko, ob upoštevanju pojasnjenih dejanskih okoliščin, zagotovi le s podaljšanjem tožnikove nastanitve v Centru za tujce.
tujec - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - denarna socialna pomoč - izdaja dovoljenja za začasno prebivanje - stvarna pristojnost organa - ni upravna zadeva
Skladno z načelom varstva pravic je treba tudi v primerih, ko ne gre za upravno zadevo, pa organ ve kdo je pristojen za zadevo, posredovati vlogo, ne pa zavreči s sklepom po 129. členu ZUP. Sodišče še pripominja, da v kolikor bi organ menil, da tožniku zahtevane pravice po ZTuj-2 sploh ne pripadajo (kot je stališče organa druge stopnje) in bi menil, da je pristojen za odločanje, bi moral njegovo zahtevo zavrniti in ne zavreči, vendar organ prve stopnje ni zavzel tega stališča.
Datum, ko je tožeča stranka dejansko prejela sodno pisanje v hišni predalčnik, v skladu z navedenim načelnim pravnim mnenjem ne vpliva na to, kdaj je nastopila fikcija vročitve. Rok za vložitev pritožbe pa začne teči naslednji dan po nastopu fikcije vročitve in se izteče na zadnji dan roka za vložitev pritožbe oziroma prvi delovni dan, če je zadnji dan roka za vložitev pritožbe sobota, nedelja ali drug dela prost dan.
Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 30, 30/9, 37, 37/2, 37/2-1.
brezplačna pravna pomoč - ponovno odločanje o isti stvari - razrešitev odvetnika - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
O dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožniku je bilo že dokončno in pravnomočno odločeno, zato ponovno odločanje v pravnomočno rešeni stvari ni dopustno (ne bis in idem). V kolikor tožnik želi spremembo izvajalca brezplačne pravne pomoči lahko, kot je to pravilno v obrazložitvi sklepa o zavrženju navedla toženka, vloži predlog za razrešitev odvetnika, ne more pa z novo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zahtevati ponovne (druge) odobritve brezplačne pravne pomoči za isti pravdni postopek.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - predlog za odlog izvršbe - očitno nerazumna zadeva
Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ. To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli brezplačna pravna pomoč, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljal v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.
državljanstvo - državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - ugotavljanje državljanstva za otroke - ugotavljanje državljanstva FLRJ - zavrnitev tožbe
Tožnica je zahtevala ugotovitev državljanstva za namene postopka denacionalizacije premoženja njenega očeta. Za ugotovitev tožničinega državljanstva je pomembna ugotovitev državljanstva njenega očeta. Tožnica, rojena l.1940, kot takrat mladoletna oseba se namreč ni samostojno vodila v uradnih knjigah, ker se je štelo, da po statusu sledi zakonskemu očetu oz. neporočeni materi.
ZIS člen 3a, 110, 110/1. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZDavP-2 člen 213a, 213a-6, 215, 240. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 12, 12/1.
davčna izvršba - odločba o prekršku - globa za prekršek - davčna obveznost - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - upravni akt - enoten izvršilni naslov
Enotni izvršilni naslov po presoji sodišča izpolnjuje formalni pogoj za pojem upravnega akta, saj te akte izdaja državni organ - Finančna uprava Republike Slovenije, in sicer v okviru izvrševanja upravne funkcije (tj. ne gre za odločitev sodnih ali zakonodajnih organov, ampak gre za akt, izdan zaradi pridobitve pomoči tujih organov pri izterjavi denarnih terjatev, ki ne izvirajo ex iure gestionis, ampak pomenijo oblastveno odločitev). Prav tako je izpolnjen tudi materialni pogoj, saj izdajanje enotnih izvršilnih naslovov temelji na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu1, tj. na 6. točki 213.a člena in prvem odstavku 234. člena ZDavP-2. Obenem pa se z enotnimi izvršilnimi naslovi odloči o materialnopravno določenih obveznostih dolžnikov, ki so lahko stranka v postopku njihove izdaje, s čimer je poseženo v pravni položaj takšnih dolžnikov. Enotni izvršilni naslov je namreč po 6. točki 213.a člena ZDavP-2 akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi.
Terjatev, ki izhaja iz odločbe o prekršku in nato enako tudi iz EIN, pa po presoji sodišča ne spada v nobeno izmed zgoraj naštetih 1., 2., 3., 4. in 5. točke. Terjatev iz odločbe o prekršku (A4) je prekrškovna globa in z njo povezana sodna taksa, gre torej za sankcijo, izrečeno za prekršek, in pripadke, ki jih je tožniku naložil prekrškovni organ. Splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških ureja ZP-1 (prvi odstavek 1. člena ZP-1). Že na tej podlagi je mogoče izključiti, da bi šlo za davščino v smislu 215. člena ZDavP-2.
Pri tožniku izrečeni globi tudi ne gre za davek ali carino, niti za ukrep v okviru evropskih skladov, niti za dajatev v okviru skupnega trga v sektorju sladkorja, niti za nobeno od vrst dajatev, povezanih z davki, carinami ukrepi v okviru skladov ali dajatev v sektorju sladkorja; prav tako tudi ne gre za takso oz. pristojbino v zvezi s postopki glede davkov ali carin, niti za pripadke, povezane s prej naštetimi davščinami. Glede na navedeno tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja, da za izdajo EIN na podlagi odločbe o prekršku (A4) ni pravne podlage.
ZDDV-1 člen 39, 39/2. ZDavP-2 člen 139, 140, 140/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - popravek davčne osnove za obračun DDV - finančni leasing - finančni leasing nepremičnin - obrazložitev odločbe - odstop od pogodbe - spremenjena pravna podlaga - dobropis - pravica do izjave - zmanjšanje davčne osnove
V primeru, da davčni organ uporabi drugačno pravno podlago (drugi odstavek 39. člena ZDDV-1) od dotedanjih postopkov (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2), pa mora davčni organ že v fazi postopka ugotavljanja dejstev in presoje dokazov pred izdajo zapisnika DIN tožnika o tem seznaniti. Pravica do izjave pa mora biti davčnemu zavezancu zagotovljena ves čas izvajanja davčnega postopka, tudi v fazi dokaznega postopka in presoje dokazov tako, da mu je dana realna možnost, da se izjavi o vseh relevantnih vidikih, pomembnih za odločitev.
V primeru naknadno spremenjene prakse davčnega organa ob nespremenjeni pravni podlagi, ki velja za nazaj ("ex tunc"), je po presoji sodišča potrebno opraviti konkretno analizo prvotne in spremenjene prakse davčnega organa glede na okoliščine konkretnega primera in konkretno ugotoviti, kako se je pravni in dejanski položaj tožnika zaradi spremenjene prakse davčnega organa spremenil, kot to pravilno ugovarja tožnik. Povedano drugače, iz obrazložitev odločb davčnih organov ne izhaja kakšna konkretno je bila ustaljena splošna praksa davčnih organov obravnavanja tovrstnih zadev v letu 2014 in v čem konkretno se obravnavani primer razlikuje.
Do tožnikovega ugovora glede napačne razlage prava se davčni organ ni konkretno opredelil opredelil. Davčna organa sta se v zvezi z davčno obravnavo odškodnine iz naslova neuspešnosti poplačila zaradi preklica lizing pogodbe in v zvezi z uporabnino zgolj sklicevala na sodno prakso SEU v zadevi C-242/18 in se do tožnikovih ugovorov nista konkretno opredelila ter odškodnine oz. uporabnine z vidika DDV tudi nista v zadostni meri konkretno presojala, zaradi česar je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Nepojasnjena in z dokazi nepodkrepljena ostaja tudi navedba pritožbenega organa, da tožnik lizingojemalca še naprej terja za preostanek neplačanih obrokov, za katere pa se lahko predvideva, da bo prejel plačilo za dobavo blaga.
Odločanje o začasni odredbi zahteva "restriktiven pristop". Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva.
Tožnik mora v zahtevi zatrjevana dejstva dokazati z dokazi, predloženimi ob vložitvi zahteve, ki jih sodišče lahko tudi takoj presodi. Za dokazovanje zatrjevane škode so torej relevantni predvsem listinski dokazi.
Škoda mora biti resna in mora tožniku neposredno groziti, podana pa mora biti neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti, s stopnjo verjetnosti pa je treba oceniti tudi javno korist.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa tudi ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - preiskava - pripor - odgovor - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta storitev je, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
ZIntPK člen 4, 13, 13/1, 13/4, 27, 27/1. ZSDH-1 člen 21, 21/3, 21/5, 48.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - dokazni predlog - obrazložitev - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravil postopka
Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih nasprotnih trditev na ustni obravnavi z zaslišanjem predlaganih prič in tožnika, zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih ugotovitev o konkretnem primeru. Ker so bila na opisani način bistveno kršena pravila postopka, posledično ni mogoče zaključiti, da je bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter pravilno uporabljeno materialno pravo.