• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 1
  • >
  • >>
  • 1.
    VSM sodba in sklep I Cpg 428/2011
    30.5.2012
    PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
    VSM0021295
    ZGD–1 člen 474, 474/5, 510, 510/2, 516, 516/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    imenovanje poslovodje z družbeno pogodbo – odpoklic poslovodje – sprememba družbene pogodbe – kvalificirana večina – navadna večina – volja družbenikov
    V obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali se lahko poslovodjo, ki je bil imenovan z družbeno pogodbo, odpokliče in imenuje novega le s spremembo družbene pogodbe, torej s kvalificirano - tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov po prvem odstavku 516. člena ZGD-1, ali pa je to mogoče doseči (že) s sklepom skupščine, sprejetim z navadno večino oddanih glasov družbenikov (drugi odstavek 510. člena ZGD-1).

    O tem vprašanju, ki je očitno v sodni praksi prinašalo dileme, je VSS na občni seji 26. 6. 2002 sprejelo načelno pravno mnenje, velja pa za primere, ko je za poslovodjo za nedoločen čas z družbeno pogodbo imenovan eden od družbenikov. Po načelnem pravnem mnenju pomeni odpoklic takšnega poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo in imenovanje novega, spremembo družbene pogodbe, razen če iz nje izhaja kaj drugega.
  • 2.
    VSL sodba I Cpg 1080/2009
    22.3.2010
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
    VSL0058452
    ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/1, 515/6.
    odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o. - vršilec dolžnosti direktorja - upravičenja vršilca dolžnosti direktorja - kršitev nalog direktorja - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
    Iz ugotovitev, da je nadzorni svet tožeče stranke kot pristojni organ za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja toženo stranko 30. 1. 2007 imenoval na to funkcijo, s te funkcije pa jo je razrešil 5. 2. 2007, izhaja, da je bila tožena stranka v obdobju med 30. 1. 2007 in 5. 2. 2007 vršilec dolžnosti direktorja tožeče stranke. S tem je bila upravičena za vodenje poslov družbe in njeno zastopanje. Vršilec dolžnosti direktorja ima namreč enak položaj in enake prisojnosti kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, zato tudi ni utemeljena pritožbena navedba tožeče stranke, da toženi stranki svojstvo vršilca dolžnosti direktorja ni dajalo pravice, da v imenu in za račun družbe naroča storitve, s katerimi ugovarja določenim organom družbe.

    V skladu z 2. odstavkom 263. člena ZGD-1 je poslovodja družbi odgovoren za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. V zvezi s kršitvijo nalog je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala le, da je tožena stranka neupravičeno in za lastne potrebe naročila izdelavo izvedenskega mnenja in vložitev ugovora svoji pooblaščenki ter da sta bili obe storitvi namenjeni tožencu kot fizični osebi, saj sta bili naperjeni proti odločitvam pristojnih organov, zlasti nadzornega sveta. Po presoji pritožbenega sodišča so te trditve o zatrjevani kršitvi nalog premalo konkretizirane, saj iz njih ne izhaja, katero svojo nalogo naj bi tožena stranka kršila in v čem naj bi bila ta kršitev. Samo dejstvo, da sta bili obe storitvi naperjeni proti odločitvam pristojnih organov tožeče stranke, pa še ne pomeni, da sta bili storitvi zato namenjeni toženi stranki osebno.
  • 3.
    VDSS odločba in sklep Pdp 1327/94
    28.9.1995
    RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - JAVNI ZAVODI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0012595
    ZPP člen 73, 73/2, 304, 304/1. ZOFVI (1991) člen 12, 12/5. ZZ člen 36, 36/1.
    vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - ravnatelj javnega zavoda - imenovanje ravnatelja - neizbrani kandidat - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - zastopanje - pooblaščenec - odvetniški kandidat - izločitev sodnika - začasni ukrep
    Odsotnost predstavnika staršev kot člana sveta zavoda ni mogla vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s ZZ pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.

    Sodišče prve stopnje je imelo zakonsko podlago za odložitev izdaje odločbe, saj se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih. Upravičeno je lahko šteti, da gre za tako zapletenozadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe.

    Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena Zakona o odvetništvu, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 1
  • >
  • >>