Primer, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je svoja izvid in mnenje podal pisno, lahko pomeni zgolj kršitev pravil pravdnega postopka relativnega značaja.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi protipravnega posega v spolno nedotakljivost.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomembno pravno vprašanje - dokazni sklep - dokazni predlog - vezanost sodišča na dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - novi dokazi - pritožba - novi dokazi po poteku pritožbenega roka - obnova postopka - vstop dedičev v pravdo - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - pravica dedičev do predlaganja novih dokazov - pravica zahtevati izvedbo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka
Postavljena pravna vprašanja niso pomembna, saj so v teoriji in sodni praksi že izčiščena, odločitev sodišča druge stopnje pa je v skladu s temi stališči.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – učinkovito sodno varstvo – postopek v zvezi z revizijo – vsebina revizije – trditveno in dokazno breme – obseg revizijskega preizkusa – obseg obrazločitve odločbe sodišča tretje stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Učinkovito sodno varstvo v razumnem roku lahko zagotovi le takšna ureditev revizijskega postopka, pri kateri je zagotovljena tako aktivnost sodišča kot tudi ustrezna aktivnost strank.
Dolžnost sodišča do opredelitve je treba razumeti na zrcalen način – kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag. Ker obstoja samo kot odgovor na strankino aktivnost, te pa v konkretni zadevi bodisi ni bodisi je nebistvena ali nesmiselna, se revizijskemu sodišču ni bilo treba obširno ukvarjati z ugovori v reviziji in se v nadaljevanju omejuje le na tiste trditve, ki niso popolnoma vsebinsko prazne in očitno neutemeljene.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006888
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 211, 211/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – goljufija – opis kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Opis kaznivega dejanja, da je obsojenka brez soglasja in vednosti prvega kupca prodala stanovanje drugemu kupcu in zanj prejela kupnino, čeprav je vedela, da do kupnine ni upravičena, ker je stanovanje že leta 1993 prodala prvemu kupcu, z njim pa je bila tudi dogovorjena, da bo takoj, ko bo vzpostavljena etažna lastnina na večstanovanjskem objektu, uredila zemljiškoknjižno stanje, česar pa ni storila, poleg tega pa je drugemu kupcu zamolčala, da prodaja tuje stanovanje, tako pa si je na škodo prvega kupca pridobila protipravno premoženjsko korist, je dovolj konkretiziran in vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0016544
ZOR člen 18, 18/2, 107, 107/1, 610, 610/2, 611.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – nesreča pri delu – žaga - pogodba o delu - odgovornost za napake – stvarne napake - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost prevzemnika del - podjemna pogodba – odgovornost podjemnika – akcesorna odškodninska odgovornost – solidarna odgovornost - odgovornost podizvajalca - odgovornost izvajalca za podizvajalca - vmesna sodba
Prva toženka je kot podjemnica za nastalo škodo solidarno odgovorna tožniku kot naročniku, čeprav je izdelavo potrdila o ustreznosti sporne žage (ki ni ustrezala predpisom o varstvu pri delu in ne bi smelo biti izdano) zaupala prvotni drugi toženki (kot podizvajalki). Prva toženka kot podjemnica namreč odgovarja za drugo toženko kot podizvajalko, ki je po njenem naročilu delala pri prevzetem poslu, kot bi ga sama opravila (drugi odstavek 610. člena ZOR in 611. člen ZOR).
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev
Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega postopka.
S tem, ko se sodišče ni opredelilo do storilkinega dokaznega predloga in s tem v zvezi ni podalo nobene obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - videz nepristranskosti sodišča – objektivna nepristranskost
Vprašanja pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb se obravnavajo v okviru pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne delegacije.
OZ člen 191. ZOR člen 211. ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino – verzija - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - ugotovitev lastninske pravice - volenti non fit iniuria – izognitev sili - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje – pomanjkljivosti sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Neutemeljene so revizijske navedbe, da sta bila nasilje in strah pred tožencem odločilna, da je tožnica odplačevala obroke toženčevih kreditov. S temi navedbami skuša tožnica prikazati, da se s prikrajšanjem ni strinjala, ker v skladu z načelom volenti non fit iniuria zahtevek ni utemeljen, če se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja (211. člen Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma 191. člen Obligacijskega zakonika), vendar je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da tožnica ni izkazala vlaganj oziroma da bi odplačevala obroke toženčevih kreditov, niti ni pravnorelevantno, ali je plačevala zaradi strahu pred tožencem, zato sodišče pravilno resničnosti teh trditev ni ugotavljalo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, t.j. da tožnica vlaganj v nepremičnino ni dokazala, je bilo materialno pravo povsem pravilno uporabljeno in zahtevku ni bilo mogoče ugoditi niti delno, zato je bil pravilno zavrnjen v celoti. Sodišči prve in druge stopnje sicer res večkrat navedeta, da tožnica ni dokazala, da bi v nepremičnino vložila znesek v zatrjevani višini, ali da ni dokazala prikrajšanja v zatrjevani višini, vendar pa je iz celotne in obsežne obrazložitve dokazne ocene mogoče nedvoumno ugotoviti, da tožnica ni dokazala, da bi sploh kaj vložila. Nista pa sodišči prve in druge stopnje zavzeli stališča, kot to zmotno trdi tožnica, da ker tožnica ni dokazala vlaganj v zatrjevani višini, pa zahtevku niti delno ni mogoče ugoditi. Revizijsko sodišče pa še dodatno pripominja, da sodišči prve in druge stopnje glede na podane trditve, predložene dokaze in ugotovljena dejstva zahtevku niti delno nista mogli ugodili in sta ga pravilno zavrnili v celoti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006863
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 209, 209/1, 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasni razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – samovoljnost – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Če bi se z izvedbo dokazov izkazalo, da so terjatve vsaj v višini zneska, ki naj bi si ga obsojenec protipravno prilastil, obstajale, ne bi šlo za „tujo stvar“, temveč bi obsojenec svojo terjatev do oškodovanega podjetja „pobotal“ sam zunaj rednega sodnega postopka - s takšnim ravnanjem pa ne bi izpolnil zakonskih znakov poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, temveč le kaznivega dejanja samovolje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006931
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 49, 49/2, 82.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni – predkaznovanost – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - obsodba v tujini – izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje je pri odločanju o kazenski sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je med obteževalnimi okoliščinami upoštevalo izpis iz kazenske evidence, ki se ne bi smel uporabiti, ker bi v njem navedena obsodba morala biti že izbrisana.
Zmotno je revizijsko stališče, da je tožnica upravičena do plačila zamudnih obresti za ves čas, ko ni mogla razpolagati s spornimi denarnimi sredstvi, ker naj bi bila podana odškodninska obveza toženke. S tem v zvezi je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da ni podana protipravnost ravnanja potencialnega povzročitelja škode.
OZ člen 2, 376. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 339, 339/2-7, 379, 379/1, 385, 385/4, 453a, 453a/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - kogentne zakonske določbe - dispozitivna narava zakonskih določb - zakonske zamudne obresti - kdaj obresti nehajo teči - ne ultra alterum tantum - opustitev odgovora na tožbo - načelo dispozitivnosti - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi
Iz vsebine 376. člena OZ izrecno ne izhaja, ali je določba kogentna. Pravilo ne ultra alterum tantum je eno izmed varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom. Vprašanja, ki se nanašajo na samo obveznost plačila in na tek zamudnih obresti, niso prepuščena avtonomiji strank obligacijskega razmerja. Glede zamudnih obresti je bil torej 376. člen OZ uzakonjen zato, da ne bi bilo očitnega nesorazmerja med glavnico na eni strani in zamudnimi obrestmi od te iste glavnice na drugi strani, saj je zakonodajalec menil, da bi bilo nepravično, da bi dolžnikov dolg v večjem delu predstavljale zamudne obresti, glavnica pa bi bila manjšinski del dolga. Na podlagi navedenega je zaključiti, da je bila določba 376. člena OZ glede zamudnih obresti v času svoje veljavnosti kogentne narave.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4. ZZDej člen 87d, 87e. ZPVPJN člen 2.
tožba zaradi molka organa - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - izbira na javnem natečaju - položaj stranke - sodno varstvo v upravnem sporu
Vlagatelj pobude za podelitev javnega pooblastila s tem dejanjem ne pridobi položaja stranke ali stranskega udeleženca, saj z vložitvijo pobude ne pridobi nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016505
OZ člen 73. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10. ZPP člen 181, 181/3, 274, 328, 328/1, 328/2, 339, 339/2-14, 353, 360, 360/1, 367, 367/1, 367/2, 367/5, 371, 371/1, 372, 377, 378, 384, 384/1.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija – dobrovernost neposrednega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobrovernost nadaljnjega pridobitelja – pooblastilo - ponarejeno pooblastilo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba –- odgovor na pritožbo - popravni sklep - očitna pisna pomota - dovoljenost revizije - primarni zahtevek - podredni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo - prejudicialnost - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe ničnost
Pasivno legitimacija neposrednega pridobitelja pri izbrisni tožbi določa prvi odstavek 244. člena ZPP, ki pa ne zahteva, da bi moral biti neposredni pridobitelj dobroveren. Pogoj nedobrovernosti je določen v tretjem odstavku 244. člena ZZK-1, ki pa se nanaša samo na drugi odstavek istega člena, ki pa določa pasivno legitimacijo nadaljnjega pridobitelja. Torej dobrovernost je pomembna zgolj pri nadaljnjem pridobitelju, pri neposrednem pridobitelju pa ne. Tudi sicer pa se pojem dobrovernosti povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja.
Na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP se lahko glede predhodnega vprašanja postavi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega pa ni potrebno, da se posebej izkazuje pravni interes. Vendar to velja zgolj, dokler obstaja prejudicialnost, torej, dokler je konkretna odločitev o zahtevku odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
povrnitev škode - škodni sklad - neznani voznik neznanega vozila - ugotavljanje identitete voznika motornega vozila - skrbnost oškodovanca - skrbnost povprečnega človeka
Za presojo, da je prometno nesrečo in škodo povzročil voznik neznanega vozila v smislu prvega odstavka 39. člena ZOZP, ne zadostuje zgolj okoliščina, da je povzročitelj (oziroma njegovo vozilo) dejansko neznan(o), ampak je takšen sklep utemeljen samo v primeru, če je oškodovanec pri (neuspešnem) ugotavljanju njegove identitete ravnal skrbno, pri čemer se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera.
Po določbi četrtega odstavka 206. člena ZOR tedaj, ko ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, pa ni mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno. V takem primeru gre za t. i. alternativno vzročnost, pri kateri ni treba, da bi bila dokazana vzročna zveza med ravnanjem vsakega posameznega potencialnega povzročitelja škode in nastalo škodo, pač pa zadošča, da je dokazano, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - odredba - izvršitev odredbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje obremenilnih prič - prisluhi
V obravnavanem primeru iz poročila tujih varnostnih organov jasno izhaja vir posredovanih informacij; navedeno je, da so bili podatki pridobljeni v okviru odrejenih prikritih tajnih poizvedovanj, v katera je bila vključena oseba zaupanja, ter kateri organ je ta ukrep uvedel. Ti podatki omogočajo zadostno presojo verodostojnosti in zakonitosti posredovanih informacij, da je na njihovi podlagi (ter v povezavi z ostalimi, sicer splošnimi okoliščinami) moč napraviti zaključek o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da obsojenec ponuja na prodaj mamilo.
ZUS-1 člen 94, 94/1. ZVO-1 člen 20, 112, 112/4, 113, 113/4. ZKC člen 8, 8/1-2, 8/2, 9, 9/1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih člen 7.
okoljsko pravo - ukrep tržnega inšpektorja - cena za prevzem ene tone azbestcementnih gradbenih odpadkov na odlagališču - okoljska dajatev - najvišja cena
Cena za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov, ki z vključenim DDV-jem po določbi 3. člena Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja ne sme presegati 67 EUR na tono prevzetih izdelkov, torej ne vključuje okoljske dajatve. Glede na določbo tretjega odstavka 112. člena ZVO-1, iz katere izhaja, da je zavezanec za plačilo okoljske dajatve oseba, ki je povzročila onesnaževanje okolje, je le-ta neposredni zavezanec za plačilo okoljske dajatve. Upravljavec odlagališča, ki ga kot zavezanca za plačilo okoljske dajatve določa prvi odstavek 7. člena Uredbe o okoljski dajatvi, je torej le posredni zavezanec. Ta zato najvišji ceni za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov lahko prišteje še okoljsko dajatev.