Tožena stranka dopuščeni reviziji ni priložila ne predloga za dopustitev revizije in ne sklepa o dopustitvi revizije. Revizija je zato nepopolna, kar je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, obširno npr. v sklepu II Ips 410/2010.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev
Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Življenje je pestro in ponuja številne primere, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Primere iz sodne prakse je zato treba presojati kritično in z upoštevanjem vseh okoliščin posamičnega primera. Dejstvo, da tožnik in zapustnica nista bivala skupaj oziroma sta skupaj preživljala le vikende, še ne izključuje obstoja zunajzakonske skupnosti. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov sporazumno nista živela skupaj, njuna skupnost pa je imela druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi po 12. členu ZZZDR (lahko) izpolnjeni.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 22, 134, 134/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – huda telesna poškodba - poskus
V izreku sodbe je konkretizirano ravnanje obsojenca, ki pomeni začetek poškodovanja telesne integritete, ki bi očitno privedlo do hude telesne poškodbe (zaletavanje z avtomobilom v avto, v katerem sta bila oškodovanca). Opis dejanja tako vsebuje konkretizacijo zakonskih znakov poskusa kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena v zvezi z 22. členom KZ.
mandatna pogodba – dogovor o nagradi – višina nagrade - oderuštvo
Tožnika trditev v zvezi z obstojem subjektivnih elementov oderuštva nista podala.
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za znižanje nagrade, ker niso izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 779. člena OZ. Drugi tožnik je namreč sprejel odločitev o nagradi po tem, ko je bil seznanjen z vsem delom, ki ga je opravila toženka in tudi kvaliteto opravljenih storitev.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - duševna neprištevnost - vedenjske motnje - organska cerebralna oškodovanost - ogrožanje zdravja in premoženja - ustreznost zavoda – obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.
Za nastanek pogodbe je potrebno soglasje volj o njenih bistvenih sestavinah. V teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. Kaj so stranke hotele, pomeni ugotavljanje njihove volje in torej pomeni dejansko vprašanje, prav tako tudi, ali je volja sploh obstajala.
Revidentovo razlogovanje, da pomanjkanje predpisane obličnosti pomeni pomanjkanje soglasja volj in ima s tem za posledico neobstoj pogodbe, je napačno. Obstoj soglasja volj in s tem sklenitev obeh spornih pogodb je ugotovilo sodišče druge stopnje in je, kot je to pojasnilo revizijsko sodišče, na to ugotovitev vezano. Veljavnost in obseg učinka sklenjenih pogodb glede na predpisano obličnost in ugotovljeno pomanjkanje te predpostavke, pa je drugo vprašanje, ki ga revizija ne načenja.
ZVO-1 člen 111, 111/1-1, 111/1-4, 112, 112/1-4, 113, 113/2-2, 113/2-4, 114, 118, 118/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 2, 9, 9/4, 15, 15/2-2, 18, 22.
dovoljena revizija - okoljska dajatev - trgovanje z emisijskimi kuponi - dovoljenje oproščenega proizvajalca - trgovanja s pravicami do emisije - navedba goriva
Okoljska dajatev in trgovanje s pravicami do emisij sta ukrepa okoljske politike, ki sta med seboj kompatibilna, se dopolnjujeta, vendar uporaba enega od instrumentov ne izključuje uporabe drugega.
Navedba goriva je sestavina dovoljenja za oproščenega proizvajalca.
ZPP člen 436, 436/3, 437, 437/1. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – terjatev iz menice - priloge – menica - predložitev originala menice - dodatna pravna podlaga za izdajo sklepa o izvršbi
Res je, da je eden od pogojev, da lahko sodišče v pravdi potrdi dajatveni del sklepa o izvršbi, tudi obstoj pravne podlage, na kateri je bil ta sklep izdan - v konkretnem primeru torej menice. Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti (tretji odstavek 436. člena ZPP) in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi sklep na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Okoliščina, ki izhaja iz podatkov, da je eden od tožencev sodnik višjega sodišča, ki je pritožbeno sodišče za pristojno prvostopenjsko sodišče, in ki je v isti stavbi kot pristojno prvostopenjsko sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča samo po sebi ni tehten razlog za delegiranje zadeve drugemu prvostopenjskemu sodišču.
dovoljenost revizije - laična revizija - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - začasni zastopnik – odobritev skrbnika - zavrženje revizije
Reviziji, ki ju je toženec vložil sam oziroma z odobritvijo skrbnika in ni izkazal pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, nista dovoljeni.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila sporna posojilna pogodba navidezna, taka pogodba pa po prvem odstavku 50. člena OZ med pogodbenima strankama nima učinka, tožbeni zahtevek za razvezo oziroma izpolnitev navidezne, med pogodbenima strankama neučinkujoče pogodbe (sploh) ne more biti utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sodni zaostanki
Vrhovno sodišče se je v svojih odločbah že večkrat izreklo o tem, da preobremenjenost sodišča ne predstavlja samostojnega razloga za delegacijo pristojnosti v zvezi z določbo 67. člena ZPP.
OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 7, 215, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/1. ZGD člen 233, 233/1. ZGD-1 člen 236, 236/1. ZM člen 12, 12/1.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti – načelo realizacije - konvalidacija - pogodba o prenosu vrednostnih papirjev - vrednostni papir - indosament – oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - obseg revizijskega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev trditvene podlage - dokazni standardi - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni potrebe po pisni obliki darilne pogodbe, če so bile delnice ob daritvi že vpisane na ime obdarjenca, ki je lahko odtlej z njimi prosto razpolagal (prvi odstavek 538. člena OZ).
UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014519
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 293, 293/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - odlog upravne izvršbe – pritožba – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravnomočna odločitev o izvršilnem naslovu oziroma izvršbi
Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe; z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne gre pa niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.
Čas, ki ga je obdolženec prebil v priporu, je pomembna okoliščina, ki jo mora sodišče upoštevati pri presoji, ali je trajanje pripora glede na dosedanji ter predvideni potek postopka še v okviru razumnega časa, ni pa ta okoliščina odločilna za presojo ponovitvene nevarnosti.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije lahko Vrhovno sodišče dopusti v premoženjskopravnih sporih le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).
URS člen 14, 22, 41. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 216, 219, 219/1-4, 220, 220/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 13. Odločba Sveta z dne 27. 11. 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva člen 2, 4. Uredba (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja člen 1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 87.
javni razpisi - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - razpisni pogoji - nevladna organizacija - pravnoorganizacijska oblika - verska skupnost in podobne verske organizacije
Skladno z določbami Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je pogoje za dodelitev sredstev, ki jih ni določal poseben zakon ali podzakonski predpis, določil Javni razpis.
Pogoji in merila so namreč pomembna tako za zainteresirane subjekte, da so v naprej seznanjeni z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da se bo njihova vloga na javni razpis obravnavala, kot za tistega, ki odloča o izbiri upravičencev do sredstev. Biti pa morajo tudi jasni, zato da se jih lahko preizkusi. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo mogoče pravilnost odločitve in porabo dodeljenih sredstev iz javnega razpisa tudi kontrolirati. Določitev pogojev po naravi stvari v vsakem primeru pomeni, da se zainteresiranim subjektom, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali, onemogoči dostop do sredstev javnega razpisa, saj njihova vloga ne bo deležna vsebinske obravnave. Seveda pa morajo biti pogoji (in merila) objektivno utemeljeni in nediskriminatorni ter njihova določitev ne sme pomeniti nedovoljenega arbitriranja pristojnega organa.
Ob odsotnosti pravnih podlag, ki bi opredeljevale pojem nevladne organizacije, je bil zato neposredni uporabnik proračuna dolžan določiti pogoje (in merila), po katerih bo ob enakopravnem obravnavanju zainteresiranih subjektov sredstva razdelil v skladu z namenom tega Javnega razpisa. Sporna določba Javnega razpisa, ki je omejila pristop k razpisu nekaterim nevladnim organizacijam glede na njihovo statusno organiziranost, v konkretnem primeru tudi revidentke (a ne zato, ker je organizacija verskega značaja), ni diskriminatorna.