stroški postopka – stroški v postopku s pravnimi sredstvi - zahteva za sodno varstvo
Če okrajno sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo odloči deloma ali v celoti v obdolženčevo korist, skladno z drugim odstavkom 147. člena ZP-1 ne določi sodne takse.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 15. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15. ZJN-2 člen 44, 44/3. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7.
varstvo konkurence – kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence – ugotovitev dejanskega stanja – upravni postopek – dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
ZPOmK-1 člen 9, 16, 16/4, 18, 19, 40, 40/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 43.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - dopustnost tožbe stranskega udeleženca - pravni interes stranskega udeleženca za tožbo - pravica stranskega udeleženca do kontradiktornega postopka - ustavitev postopka ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja - smotrnost nadaljnjega postopka
Okoliščina, da urad oziroma agencija vodi postopek po uradni dolžnosti zaradi varovanja javnega interesa, ne predstavlja avtomatične odsotnosti pravnega interesa stranske udeleženke za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka. S tem ko je bil postopek v tej zadevi ustavljen, je bil prizadet tožničin pravni interes, zaradi katerega ji je bil v postopku priznan položaj stranske udeleženke. Nasprotno pa bi razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka zanjo, ki zatrjuje, da je A. (sedaj B.) kršil 9. člen ZPOmK-1 in 102. člen PDEU, pomenila izboljšanje njenega pravnega položaja.
Stranki je načeloma zagotovljena polna pravica do kontradiktornosti, medtem ko stranski udeleženki ta pravica načeloma ni priznana. Vseeno pa je treba stranski udeleženki pravico do kontradiktornosti (izjemoma) zagotoviti, če ta izhaja iz posameznih zakonskih določb in oziroma ali če je potrebna za varovanje njenega pravnega interesa, zaradi katerega se udeležuje postopka pred uradom oziroma agencijo. Urad oziroma agencija, ki vodi postopek po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa, ima ob spoštovanju določb ZPOmK-1 določeno polje presoje, ali oziroma v kolikšni meri je treba izjemoma zagotoviti načelo kontradiktornosti tudi stranski udeleženki.
Med več posebnimi okoliščinami, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev o ustavitvi postopka, sta sodni preizkus prestali dve okoliščini, in sicer zahtevnost nadaljnjega postopka in neznaten učinek morebitne odločbe o ugotovitvi obstoja kršitve na učinkovito konkurenco na trgu; to pa v tej zadevi zadošča za zaključek, da nadaljnji postopek, ki ga vodi urad oziroma agencija po uradni dolžnosti zaradi varovanja javnega interesa, ne bi bil smotrn.
kaznovanje procesnih udeležencev - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje – pravica do pritožbe – upravičenec za vložitev – zagovornik izločenega obdolženca
Vložitev pravnega sredstva za katerega odvetnik glede na svoje (dolžno) poznavanje zakona vnaprej ve, da ni dovoljena ter ob obširni obrazložitvi sodišča prve stopnje v sklepu o razlogih nedovoljenosti take pritožbe, vložitev novega pravnega sredstva (pritožbe zoper sklep sodišča o zavrženju pritožbe kot nedovoljene) o katerem mora odločiti sodišče druge stopnje, pomeni zlorabo procesnih pravic z očitnim namenom zavlačevanja postopka.
78. člen ZKP ureja disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev, med drugim tudi oškodovanca kot tožilca, če v vlogah ali na narokih žalijo sodišče ali druge procesne udeležence.
Višina zagrožene kazni v povezavi z dejstvom, da obdolženca nič ne veže na Republiko Slovenijo, kaže na realno nevarnost, da obdolženi lahko z izogibanjem ovira nemoten potek kazenskega postopka.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11. URS člen 22.
pripor - utemeljen sum - sklep o priporu - obrazložitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – ponovitvena nevarnost – drugi kazenski postopki
Sodišče mora sklep o odreditvi pripora obrazložiti tudi z razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin sklepa na obstoj utemeljenega suma. Opraviti mora presojo vsebine zbranega dokaznega gradiva, torej zavzeti do tega vprašanja svoje stališče in ga ustrezno obrazložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006851
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 392, 392/5. KZ-1 člen 286, 286/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Za storitev kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov ni treba, da bi bil namen vplivanja na pričo neposredno izražen z besedami, temveč je treba na ta namen sklepati iz vseh ostalih okoliščin določenega primera.