Za odločanje o obstoju pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, to je o takoimenovani ponovitveni nevarnosti, pravna opredelitev kriminalne dejavnosti obdolženca, zaradi katere je bil zoper njega odrejen pripor in uvedena kazenska preiskava, ni pomembna.
Dejanskega stanja, ki je podlaga za priznanje pravic pri odločanju o priznanju pokojnine in njeni odmeri, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljale dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava.
Določba 220. člena ZPP se nanaša na primere, v katerih že izdana odločba ne obsega odločitve o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in ne na primere, ko že izdana odločba predstavlja oziroma vsebuje odločitev o edinem predmetu oziroma vseh predmetih postopka, pa naknadno pride le do ugotovitve, da bi o istem predmetu moral organ, ki je odločal, upoštevati še dodatna dejstva ali bi moral drugače upoštevati že znana dejstva. Dopolnilna odločba tudi ne omogoča naknadnega dopolnjevanja razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila že predmet postopka.
Možnost naknadnega spreminjanja podatkov v matični evidenci (kar določa 43. člen ZMEPIZ) sama po sebi - izven postopkov z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki se nanašajo na odločanje o pravici do pokojnine in njeni odmeri, ne predstavlja podlage za ponovno oziroma drugačno odmero že priznane in odmerjene pokojnine upravičencu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006013
ZPP člen 319, 359.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepoved reformatio in peius - res iudicata - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Pravno naziranje sodišča iz prejšnjega sojenja, ki ni bilo zajeto v izreku sodne odločbe, ne postane pravnomočno. Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o zahtevku tožbe in nasprotne tožbe ter o obstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe. Razlogi dejanske ali pravne narave, ki niso zajeti v izreku, torej ne postanejo pravnomočni.
Če postane pravnomočen samo izrek, je razumljivo, da je treba tudi vprašanje, ali je sodišče kršilo prepoved reformatio in peius, presojati izključno s primerjavo izrekov sodnih odločb.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje pričakovanih rezultatov
V predmetnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica pričakovanih delovnih rezultatov ni dosegala, saj je bila njena povprečna storilnost v opazovanem obdobju 84%. S tem se je uvrstila pod kritično mejo 85%, kot jo je določila tožena stranka. Poleg tožnice sta se pod to mejo (v tožničini skupini) uvrstili še dve delavki. Revizijsko sodišče soglaša z materialnopravnim izhodiščem sodišča druge stopnje, da odpoved iz razloga nesposobnosti ni nezakonita samo zato, ker ni podana najbolj nesposobnemu delavcu, torej tistemu, ki v največji meri ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, zaradi česar bi moral zaposlitev ohraniti delavec, ki prav tako (le v manjši meri) ne dosega teh rezultatov. Pomembno pa je, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana prav tožnici in ne eni od zgoraj navedenih dveh delavk, ki sta se prav tako uvrstili pod kritično mejo, zaradi nedopustnega razlikovanja med tožnico in tema dvema delavkama v smislu 6. člena ZDR.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 283.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – direktni naklep - hujša kršitev delovnih obveznosti
Odpovedni razlog po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni podan, če direktni naklep kot eden od znakov kaznivega dejanja ni bil ugotovljen.
V obravnavanem primeru imamo situacijo, ko si nasproti stojita na eni strani zahteva nadrejenega (sicer ne izrecno izražena, pač pa pričakovana), naj delavec opusti nadzor, in na drugi strani delavčeva dolžnost vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Reakcija tožnika s kazensko ovadbo je bila morda res skrajni ukrep, vendar pa glede na nenavadne okoliščine in posledice, ki bi nastale, če bi se tožnikov sum izkazal za upravičenega, ne nerazumna. Vsekakor pa ne taka, da bi mu bilo mogoče očitati hujše kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - sodelovanje sindikata - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - posebno varstvo pred odpovedjo - varstvo invalida
Iz ZDR ne izhaja obveznost posvetovanja s sindikati že pred odločitvijo o ukinitvi nočne izmene kot razlogu za prenehanje potreb po delu delavcev, temveč obveznost obveščanja o tem.
Neutemeljeno je zavzemanje tožnice za uporabo kriterijev iz 100. člena ZDR, saj so kriteriji po tej zakonski določbi navedeni primeroma, torej so možni tudi (povsem) drugi kriteriji, ki so bili v tem primeru sporazumno dogovorjeni. Kolektivna pogodba za kovinsko industrije Slovenije ne določa kriterijev, torej tožene stranke glede kriterijev ni mogla zavezovati.
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 100. člena ZDR, po katerem imajo pri določitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem, saj tudi ne navaja, da bi zdravstveno ali socialno stanje sploh prišlo v poštev pri določitvi primerljivih delavcev, ki imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve - torej da bi ob določitvi presežnih delavcev z upoštevanjem kriterijev tožene stranke socialni položaj sploh lahko vplival na presojo o tem, da bi po izčrpanju kriterijev, ki so bili določeni, prav zaradi tega tožnica lahko obdržala zaposlitev v primerjavi z ostalimi delavci.
URS člen 14. ZTuj-2 člen 4, 4/2, 55, 55/1-5. ZUS-1 člen 32, 84, 84/2, 89, 92.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu - prekrški
Ker je revident storil več prekrškov s področja javnega reda in kot samostojni podjetnik ni imel poravnanih davčnih obveznosti, kar predstavlja prekršek na področju davčnega poslovanja, je pravilna domneva upravnega organa, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in zadostna podlaga za odločitev, da mora zapustiti Slovenijo.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 177. ZOZP člen 2, 15, 16. ZVCP člen 174.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost imetnika nevarne stvari - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - odgovornost države za delo upravnega organa – skrbnost dobrega strokovnjaka - objektivna odgovornost - motorno vozilo - dovoljenje za izvedbo športne prireditve - cestna dirka - poškodba gledalca na športni prireditvi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
V konkretnem primeru ni šlo za uresničitev tiste abstraktne nevarnosti, zaradi katere je v pravnem redu uveljavljena objektivna odgovornost za nevarno stvar ali nevarno dejavnost, saj vozilo ni bilo uporabljeno in ne namenjeno uporabi v (cestnem) prometu, temveč je bilo uporabljeno zgolj kot športni rekvizit pri izvajanju športne aktivnosti hitrostnega dirkanja na dirkališčih, izključenih iz cestnega prometa.
Standard skrbnosti upravnega organa v upravnem postopku se tiče vsebine konkretnega upravnega postopka, v obravnavani zadevi postopka izdaje dovoljenja za športno hitrostno prireditev. V tem postopku je moral upravni organ (sam ali s pomočjo policistov ali drugih strokovnjakov) presoditi izpolnjevanje pogojev po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah in Zakonu o varnosti cestnega prometa. Njegova dolžnost ni bila preverjanje pravilnosti izgradnje ceste, zaščitne ograje ali drugih naprav ob cesti oziroma preverjati, ali je bilo ob njihovi izgradnji zadoščeno vsem zahtevanim standardom.
povrnitev premoženjske škode - vrednost nepremičnine – ustanovitev služnosti v javno korist - zmanjšana vrednost nepremičnine zaradi služnosti – izgradnja javne infrastrukture na nepremičnini - prodaja nepremičnine zaradi manjvrednosti – navadna škoda – nastanek škode – zapadlost – višina škode – odsvojitev nepremičnine med pravdo – dopuščena revizija
Parcela tožnikov je postala manjvredna takoj, ko je tožena stranka izvršila poseg vanjo. V primerih zmanjšanja premoženja, predvsem navadne premoženjske škode, škoda nastane, ko se premoženje zmanjša.
Ker se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (186. člen ZOR), sta tožnika že tedaj pridobila zahtevek za povračilo škode, za toženo stranko pa je nastala dolžnost povzročeno škodo povrniti. Okoliščina, da sta tožnika po nastanku škode nepremičnino prodala, na ugotovitev obsega škode ne more vplivati. Ob izhodišču, da škodo lahko predstavlja le znesek, za katerega je lastnik poškodovano stvar prodal ceneje, bi privedlo do nevzdržne situacije, ko lastnik, ki poškodovane stvari ne bi nikoli prodal, nikoli ne bi mogel dokazati višine prikrajšanja.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.
ZOR člen 131, 192. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-8, 370, 370/1-1, 370/1-2, 380, 380/2.
dopuščena revizija - trditveno breme - trditve o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje brez obravnave krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera - te znotraj istega dejstvenega substrata predstavljajo zgolj konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih tudi sloni ocena, ali odločilna (konstitutivna) dejstva obstajajo ali ne.
Tožnik je s trditvijo o zdrsu noge s pedala kolesa, o dolžnosti druge toženke, da poskrbi za ustrezno opremo, in z izraženim dvomom v primernost zagotovljene obutve, dovolj določno opredelil, katero dejanje je tisto protipravno ravnanje, za katero druga toženka odgovarja: gre za opustitev, da bi poskrbela za ustrezno varno delovno opremo. Trditve, da je prišlo do zdrsa s kolesa zaradi neustrezne površine (podplata) čevlja, ni mogoče razumeti tako ozko, da se ne more nanašati na neustrezno površino pedala kolesa, s katerega je tožnikov čevelj zdrsnil. S trditvami, da je do poškodbe tožnika prišlo zaradi njegove nepazljivosti, sta toženki zadostili trditvenemu bremenu o oškodovančevem neskrbnemu ravnanju.
neupravičena pridobitev - zastaranje – zastaralni rok - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Zahtevki iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšanca na okoriščenca. Do tega prehoda pa v obravnavanem primeru ni prišlo že z zaključkom vlaganj v sporno nepremičnino. Lastništvo sporne nepremičnine je namreč tudi po dograditvi ostalo v lasti očeta (prvega tožnika in toženke), koristi od investicij pa so uživali vsi, ki so živeli v sporni nepremičnini. Zato dokler je bil lastnik sporne nepremičnine oče, ni bilo podlage za obogatitveni zahtevek. V trenutku očetove smrti pa je imel prvi tožnik možnost uveljavljati zoper sodediče povrnitev svojih vlaganj v sporno (zapustnikovo) nepremičnino.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016542
ZSKZ člen 14. OZ člen 350. ZZK-1 člen 40.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitveni tožbeni zahtevek - zastaranje
Zahtevek za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine je (razen v res izjemnih primerih) dajatveni zahtevek, ki ga stranka pogodbe uveljavlja takrat, ko nasprotna stranka ni v celoti izpolnila prevzete obveznosti iz pogodbe - da nepremičnino, na kateri prenaša lastninsko pravico, izroči tako, da bo sopogodbenik na njej pridobil lastninsko pravico. Navedeno izhaja tudi iz 23. člena SPZ. V tem primeru po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih.
Kadar pa stranka pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona, je pravilen ugotovitveni zahtevek, saj ne gre za pravnoposlovni prenos, spremembo oz. prenehanje pravice, ampak je stvarna pravica že nastala izvirno, z izpolnitvijo v zakonu določenih pogojev.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Ker je stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju, v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča, je glede na nedokazanost revidentkinih trditev, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje in izostanek njenega posebnega ugovora o višjem deležu na skupnem premoženju, upoštevaje drugi odstavek 51. ter določbo 59. člena ZZZDR, odločitev sodišč druge in prve stopnje materialnopravno pravilna.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZDavP-2 člen 208.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - davčna izvršba
Namen zakonske določbe, ki določa kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic (po drugem odstavku 223. člena KZ-1) ni, da bi razlikovala med postopkom davčne in sodne izvršbe, temveč sankcionirati tista ravnanja storilca, ki v postopku prisilne izvršbe prepreči upnikovo poplačilo terjatve.
ZPP člen 112, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/1, 384, 384/1. ZDen člen 63. Odredba o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin člen 6.
dovoljenost revizije - revizija zoper razveljavljeni sklep - delna nedovoljenost revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – zavrženje revizije – denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – oddajanje poslovnega prostora v najem
V primeru očitno neutemeljenih pritožbenih navedb zadošča, da se sodišče druge stopnje sklicuje na izčrpne razloge prvostopenjskega sodišča.
URS člen 26. ZOR člen 376, 376/1. ZPŠOIRSP člen 4, 4/3, 11, 11/1, 11/2.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - zastaranje - bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda - nepremagljive ovire
Iz ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja, da je tožnik vsaj v letu 1997 vedel za storilca (toženo stranko) in škodo zaradi izbrisa, saj je tedaj vložil prošnjo in pridobil dovoljenje za začasno bivanje v RS. Riziko pravočasne ocene, da je ravnanje storilca protipravno, nosi oškodovanec, ki ne sme odlašati z realizacijo pravice do povrnitve škode. Škoda, katere povračilo zahteva tožnik, je po svoji naravi tako imenovana sukcesivno nastajajoča škoda (kontinuiteta identičnega, predvidljivega in pričakovanega osebnostnega stanja). Zanjo je značilno, da je nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih po izbrisu oziroma po tem, ko se je je tožnik zavedal. Pravilo, ki poskrbi, da tudi v primeru tovrstnih škod institut zastaranja ni izigran, predpisuje, da je pravočasno uveljavljanje prve škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Prva tožba namreč pretrga tek zastaralnega roka, ki začne ponovno teči za bodočo istovrstno škodo po koncu prve pravde.
Stališče Ustavnega sodišča iz št. U-I-246/02 velja le za tiste pravice, katerih nastanek je vezan na sporni status prebivališča. Ne nanaša pa se opisano stališče na odškodninske terjatve zoper državo - za uveljavljanje pravice do povrnitve škode status stalnega prebivališča ni predpisan pogoj, uveljavlja jo lahko tudi tujec. Zato revident nima prav, ko trdi, da tožbe pred izdajo dopolnilne odločbe v marcu 2004 ne bi mogel vložiti.
Zmota je opravičljiva, ko posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice: pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost. V nasprotju z revizijskimi trditvami tožene stranke pa se ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Stopnja neveljavnosti ni pomembna: priposestvovanje kot nesamostojen način pridobitve lastninske pravice (ker lahko temelji le na lastniški posesti, največkrat na neuspeli pravnoposlovni pridobitvi) sanira tako ničnost kot izpodbojnost pravnega posla. V tem se dobroverna lastniška posest razlikuje od dobroverne zakonite posesti, ki je lahko temeljila le na veljavnem pravnem poslu; sicer sta v bistvenih prvinah enaki.