Pravno naziranje sodišča iz prejšnjega sojenja, ki ni bilo zajeto v izreku sodne odločbe, ne postane pravnomočno. Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o zahtevku tožbe in nasprotne tožbe ter o obstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe. Razlogi dejanske ali pravne narave, ki niso zajeti v izreku, torej ne postanejo pravnomočni.

Če postane pravnomočen samo izrek, je razumljivo, da je treba tudi vprašanje, ali je sodišče kršilo prepoved reformatio in peius, presojati izključno s primerjavo izrekov sodnih odločb.

Parcela tožnikov je postala manjvredna takoj, ko je tožena stranka izvršila poseg vanjo. V primerih zmanjšanja premoženja, predvsem navadne premoženjske škode, škoda nastane, ko se premoženje zmanjša.

Ker se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (186. člen ZOR), sta tožnika že tedaj pridobila zahtevek za povračilo škode, za toženo stranko pa je nastala dolžnost povzročeno škodo povrniti. Okoliščina, da sta tožnika po nastanku škode nepremičnino prodala, na ugotovitev obsega škode ne more vplivati. Ob izhodišču, da škodo lahko predstavlja le znesek, za katerega je lastnik poškodovano stvar prodal ceneje, bi privedlo do nevzdržne situacije, ko lastnik, ki poškodovane stvari ne bi nikoli prodal, nikoli ne bi mogel dokazati višine prikrajšanja.