predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje - obvezno avtomobilsko zavarovanje - plačilo zavarovalnine - nesreča na dirkališču - izključitev zavarovalnega kritja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Oprlo se je na določbo pete alineje prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev PG-aod 11-7, ki je enaka določbi prve alineje 3. točke 17. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po kateri je izključeno zavarovalno kritje škode, ki nastane zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, za katere so bila izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost, ali pri vadbenih vožnjah.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Vrhovno sodišče je odločilo, da tožnik ni izkazal pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje razvezanih zakoncev - posebno premoženje - nepremičnina - čas pridobitve nepremičnine - obstoj življenjske skupnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali posebno premoženje zakonca, vloženo v nakup stanovanja, za katerega je ta zakonec sklenil predpogodbo s prodajalcem stanovanja, ki se je kasneje razvezala zaradi neizpolnitve s strani kupca, lahko postane skupno premoženje le zato, ker je bilo stanovanje kupljeno po skupni odločitvi zakoncev in ker sta zakonca v tem stanovanju nekaj časa živela skupaj, v nakup pa skupnega premoženja nista vložila in v času sklenitve prodajne pogodbe med drugim zakoncem in prodajalcem stanovanja za isto stanovanje, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, med njima ni več obstajala dejanska življenjska skupnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarna pristojnost - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - zavrnitev predloga
Predmet delegacije pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP je krajevna in ne stvarna pristojnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica okrožnega sodišča kot stranka v postopku pred okrajnim sodiščem - manjše sodišče - poslovanje v isti sodni stavbi - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ker je sodnica okrožnega sodišča stranka postopka pred okrajnim sodiščem ter sta sodišči v isti zgradbi, sodniki pa se dnevno srečujejo, hkrati je tožena stranka država, je podana potreba po zagotovitvi optimalnega videza nepristranskosti.
Toženec je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo, zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog umaknjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Ker je sodnica - druga toženka - sodelavka sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani, so izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00057353
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 379, 379/1. ZDR člen 179, 179/1. OZ člen 131, 964/1, 965/1. URS člen 22, 25.
plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - poškodba delavca pri delu - padec z gradbenega odra - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - vzrok za nastanek škode - opustitev delodajalca - gradbeni oder brez varovalne ograje - obveznost opredelitve sodišča do navedb strank - standard obrazloženosti sodne odločbe - opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe - kršitev pravice stranke do izjave - kršitev pravice do pritožbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Bistveno za presojo toženkine odškodninske odgovornosti je, kaj je vzrok za poškodbo/škodo. Tožnik je med drugim vsebinsko trdil, da je treba pravno relevantni vzrok za nastanek škodne posledice pripisati opustitvi toženkinega zavarovanca, ker bi moral poskrbeti za varovalno ograjo na gradbenem odru, pa je to opustil, in je zaradi tega nastala ravno taka škodna posledica, ki jo skuša preprečiti pravilo o postavitvi varovalne ograje. Ta trditev ni očitno neutemeljena niti ni glede na materialnopravno podlago o krivdni odškodninski odgovornosti, na katero sta se oprli nižji sodišči, nebistvena. Tudi če je tožniku "sámo" spodrsnilo, bi morda varovalna ograja, ki bi morala biti nameščena (da je tako, izhaja iz izvedenskega mnenja), padec z višine lahko preprečila, zato je njena odsotnost vzrok za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožnikovi argumenti o vzročni zvezi med protipravno opustitvijo - odsotnostjo varovalne ograje - in škodo, ki jo varovalna ograja lahko preprečila, so bile torej taki, da bi lahko vplivale na odločitev sodišča. Čim je tako, so zahtevali obrazložen in vsebinski odgovor nižjih sodišč.
Tožnik v reviziji zato utemeljeno opozarja, da sta nižji sodišči s tem, ko se sodišče druge stopnje ni opredelilo do tožnikovih pritožbenih navedb glede opustitev toženkinega zavarovanca, čeprav je tožnik navedbe v tej smeri pravočasno zatrjeval že pred sodiščem prve stopnje, sodišče prve stopnje pa njegovih trditev prav tako ni obravnavalo, kršili tožnikovo pravico do izjave iz 5. člena ZPP, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovih navedb pred sodiščem. Opustitev odgovora na relevantne navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen URS) in pritožbe (25. člen URS).
predlog za dopustitev revizije - razveza pogodbe - premoženjska škoda - neprofitna organizacija - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - ugovor res iudicata - zavrnitev ugovora - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi ugovora o pravnomočno razsojeni stvari nasprotnih udeležencev, kljub temu da je sodišče o ugovoru odločilo s posebnim sklepom ni takšen. Z izpodbijanim procesnim sklepom je sodišče odločilo, da je sojenje dopustno, ker ni podana negativna procesna predpostavka, ki bi onemogočala meritorno odločanje, ne pa o glavni stvari.
pritožbena obravnava - pooblastila pritožbenega sodišča - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - novacija - ugotavljanje pogodbene volje - zaslišanje stranke - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pritožbeno sodišče je izhajalo z materialnopravnega izhodiča, da se prenovitev ne domneva, marveč mora biti izražena, nato je zaostrilo trditveno in dokazno breme tožene stranke do skrajnosti in sprejelo zanjo neugodno dokazno oceno. S tem je v celoti zasenčilo bistvo življenjskega dogodka, kakor je bil ugotovljen v veliki meri z zaslišanjem same tožnice, in na ta način ukrivilo dejansko stanje do te mere, da je procesni rezultat pravnomočne sodbe (odločitev o konkretnem primeru) diametralno nasproten, kot je bil pred sodiščem prve stopnje. Tega ni smelo storiti na tak način.
V literaturi in sodni praksi ni sporno kdaj in zakaj mora ob poseganju v dejansko stanje pritožbeno sodišče razpisati pritožbeno obravnavo ter na njej ponoviti že izvedene dokaze.
Ker dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji tudi na (ali celo predvsem) na izpovedbi tožnice o okoliščinah sklepanja druge najemne pogodbe, je pritožbeno sodišče s posegom vanjo, ne da bi svojo drugačno dejansko hipotezo preizkusilo v kontradiktornem dokaznem postopku na pritožbeni obravnavi, kršilo že procesnopravna pravila, konkretno drugi odstavek 347. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje instančnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik uveljavlja odškodnino (med drugim) zaradi domnevno protipravnega ravnanja Višjega sodišča v Ljubljani, ki je v razmerju do pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani neposredno instančno sodišče. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu - majhno sodišče
Dejstvo, da je predlagatelj postopka nekdanji sodnik sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi, da gre za majhno sodišče in majhen kraj, in tudi upoštevaje naravo zadeve - spor med sorodniki, natančneje razdružitev solastnega premoženja med sorodniki, utegne pri nasprotnem udeležencu in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Upoštevaje še dejstvo, da je predlagatelj delegacije nasprotni udeleženec, torej stranka (in ne sodišče), in da je nasprotni udeleženec že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056111
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 16, 24, 25, 26. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - darilo, dano enemu od zakoncev - solastnina - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine - dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - identiteta hiše - zavrnitev predloga