predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje - obvezno avtomobilsko zavarovanje - plačilo zavarovalnine - nesreča na dirkališču - izključitev zavarovalnega kritja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Oprlo se je na določbo pete alineje prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev PG-aod 11-7, ki je enaka določbi prve alineje 3. točke 17. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po kateri je izključeno zavarovalno kritje škode, ki nastane zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, za katere so bila izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost, ali pri vadbenih vožnjah.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Vrhovno sodišče je odločilo, da tožnik ni izkazal pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - vožnja pod vplivom alkohola - kasko avtomobilsko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi sklenjene pogodbe o avtomobilskem kasko zavarovanju, ker je tožnik zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubil zavarovalne pravice. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča in tudi od sodnice pristojnega sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
ZDavP-2 člen 103, 103/4. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izvršba - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - davčni dolg - obročno plačilo - dokaz zapadlosti terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora upnik pri obročnem načinu odplačevanja davčnega dolga v primeru dolžnikove zamude s plačilom posameznega neplačanega obroka, ki v skladu s četrtim odstavkom 103. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) povzroči zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov, ob vložitvi predloga za izvršbo dokazati zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov v smislu tretjega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ali glede na zakonsko določbo 103. člena ZDavP-2 zadostuje zgolj trditev o zapadlosti vseh naslednjih neplačanih obrokov davčnega dolga.
predlog za dopustitev revizije - nepremoženjska škoda - kršitev osebnostnih pravic - enotna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - razveza pogodbe - premoženjska škoda - neprofitna organizacija - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarna pristojnost - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - zavrnitev predloga
Predmet delegacije pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP je krajevna in ne stvarna pristojnost.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnik uveljavlja odškodnino (med drugim) zaradi domnevno protipravnega ravnanja Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma sodnice tega sodišča. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00056093
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - plačilo pogodbene kazni - osebni stečaj - učinkovanje odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00057354
ZDZdr člen 31, 68. ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 18, 18/1. ZPP člen 380, 380/1, 385, 385/3. ZBPP člen 34, 34/2, 40, 40/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 14, 14/3.
obvezno zastopanje pridržane osebe - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - odločanje o priznanju in odmeri stroškov zastopanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvetnik, ki je po tretjem odstavku 14. člena OT podal predlog za priznanje in odmero stroškov zastopanja po uradni dolžnosti, ima v primeru, ko sodišče ne odloči v tridesetih dneh, aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnih sredstev po ZVPSBNO. Ima pa Vrhovno državno tožilstvo prav, da je glede na ugotovljene okoliščine trimesečna zamuda z izdajo odločbe o priznanju in odmeri stroškov v znesku 95,16 EUR) pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice in ni utemeljena prisoja denarne odškodnine.
Sodišče druge stopnje je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede vprašanja, ali je bila s pogodbo o zaposlitvi dogovorjena bruto ali neto plača. Tako kot delovno in socialno sodišče v delovnem sporu, je odločilo, da za tožnika potem, ko se je prezaposlil k slovenskemu delodajalcu, ni več veljal aneks. Zato je opravilo pritožbeno obravnavo, postavilo izvedenca in mu naložilo, naj opravi nov izračun prikrajšanja. Posledično je pritožbi toženke delno ugodilo in znižalo ugotovljeni znesek terjatve tožnika na 38.357,92 EUR. Zavrnilo je tudi tožnikov zahtevek za obračun prispevkov in zahtevek za ugotovitev višje terjatve. Obrazložilo je, da pri prisojeni odškodnini tožencu ni treba plačati prispevkov ter dodalo, da po novejši sodni praksi sodišča tudi ne odločajo o davčni obveznosti v izreku.
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker tožnik ni izkazal pogojev po 367.a členu ZPP.