določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Drugi odstavek 19. člena ZPP sedaj določa, da se lahko (vsako) sodišče prve stopnje (ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnost kot je delovno sodišče) po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najpozneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ker Delovno sodišče v Mariboru ob predhodnem preizkusu tožbe (ta se zaključi z vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki) ni podvomilo v svojo stvarno pristojnost, toženca pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti nista ugovarjala, v omenjeni določbi ZPP ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno. Če se nato med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, pa skladno s tretjim odstavkom 17. člena ZPP ostane še naprej pristojno isto sodišče, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče, pri čemer to (sedaj) velja tudi med sodišči različnih vrst (npr. med sodišči splošne pristojnosti in delovnimi sodišči). Glede na pojasnjeno je prišlo do ustalitve pristojnosti pri Delovnem sodišču v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Tudi toženkine pavšalne navedbe o nezakonitostih in nepravilnostih v drugih postopkih ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - bivša zakonca - denarna sredstva - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - predsednik okrožnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi konkretne okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost ne le sodeče sodnice, temveč tudi vseh drugih sodnikov okrajnega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). A. A., podpredsednik in sodnik okrožnega sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče, je v predmetni zadevi predlagan kot priča, in kar je še pomembneje, je tožničin zet.
ZPP člen 367c, 367c/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 23.
predlog za dopustitev revizije - sklep o izvršbi - evropski izvršilni nalog - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - zavrnitev predloga
Na vprašanji, glede katerih dolžnik predloga dopustitev revizije, sta že izrecno odgovorili nižji sodišči. Glede na konkretne okoliščine predlog ni utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Prvi tožnik je brat strokovne sodelavke, ki je zaposlena pri tem sodišču in je vodja strokovnih sodelavcev ter vpisničark pravdno-gospodarskega in družinskega oddelka. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oz. sorodnik, ko gre za manjše sodišče.