Stranka je revizijo vložila neposredno na Vrhovno sodišče. K sodišču, ki je izdalo sodbo sodišča prve stopnje, je prispela po izteku roka. Ker niso podani pogoji za vzpostavitev fikcije pravočasnosti (deseti odstavek 112. člena ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko šteje, da je prva toženka z navodili otrokom pred začetkom igre paintballa, kako morajo ravnati med igro in z nadzorovanjem spoštovanja teh pravil z enim nadzornikom, ki se je nahajal v varni sobi ob poligonu, zadostila standardu ravnanja z zadostno skrbnostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VS00047744
ZN člen 47. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - ničnost - oblika notarskega zapisa - izbrisna tožba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00048756
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 299, 378, 943, 943/1, 965. ZOR člen 919, 921.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico - actio directa - zapadlost škode - nastanek škode - roki za izplačilo zavarovalnine - rok za izplačilo odškodnine - zamuda zavarovalnice - pogodbena obveznost - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Višina obveznosti zavarovalnice je odvisna od zavarovalne pogodbe, v kateri mora biti določen tudi rok za izpolnitev obveznosti (ki mora biti skladen z ureditvijo 943. člena OZ). Glede izpolnitvenega roka oškodovanec, ki svoje pravice črpa iz zavarovalne pogodbe, sklenjene med zavarovalnico in povzročiteljem škode, ne more biti v drugačnem položaju kot zavarovanec. Razlaga nižjih sodišč, da je zavarovalnica v zamudi že od samega nastanka škode, je tako napačna. Tudi pri actio directa zamuda zavarovalnice nastopi po poteku roka, določenega s pogodbo oziroma s pravilom iz 943. člena OZ.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedovoljen ugovor - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - učinki pravnomočnosti - zavrženje predloga
Ker je bilo v tem postopku o tožnikovem predlog za oprostitev plačila sodne takse že odločeno z učinkom pravnomočnosti, in sicer s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I P 615/2018 z dne 4. 10. 2019 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 181/2020 z dne 7. 2. 2020, je Vrhovno sodišče tožnikovo vlogo na podlagi tretjega odstavka 34. a člena ZST-1 zavrglo.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - pravnomočnost sklepa o izvršbi - učinki pravnomočnosti - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - varstvo hipotekarnega upnika - pridobitev lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
V spornem primeru z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče preprečiti izvršbe v breme hipotekarne dolžnice na podlagi v zahtevi prvič uveljavljanih trditev o nedovoljenem razpolaganju prvotnega dolžnika, ob obstoju pravnomočnega sklepa o izvršbi in nastanku pričakovane pravice hipotekarne dolžnice šele po njegovi izdaji.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - sodniški pomočnik - svaštvo - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je dolžnik svak sodniške pomočnice, zaposlene na pristojnem sodišču ter da slednja delo opravlja prav na izvršilnem oddelku, pri čemer v času njene odsotnosti nadomešča vpisničarko in dela tudi sicer ni mogoče organizirati na način, da ne bi prišla v stik s spisom v tej zadevi, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa in odloča v zadevi.
izvršba na nepremičnino - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje je prvenstveno uokvirjen v določbi 43. člena ZIZ, ki ureja procesne situacije umika in omejitve predloga za izvršbo. Četrti odstavek člena upniku jasno omogoča, da po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo - brez omejitev. Tudi sistematična (sistemska) razlaga ne omogoča drugačne presoje. V skladu z določbo drugega odstavka istega člena, kot tudi četrtega odstavka 194. člena ZIZ v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena namreč upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi; slednja določba je umeščena v ureditev prodaje nepremičnine in njenih posledic v primeru pasivnosti upnika oziroma neuspešnosti prodaje. Zakonska ureditev torej omogoča še nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Upoštevaje določbo drugega in tretjega odstavka 194. člena ZIZ jo z ustavitvijo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje odločitev oprli na kategorično stališče, da bi moral upnik, ko je vložil nov – identičen predlog za izvršbo, konkretizirati še spremenjene okoliščine, sta nepravilno odgovorili na dopuščeno vprašanje. Posledično sta nepravilno presojali tudi institut res iudicata oziroma pravnomočno rešene zadeve in sta ga preko še dopustnih meja vezali na obstoj konkretiziranih spremenjenih okoliščin.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c72.
dopuščena revizija - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delež zakoncev - vlaganje v tujo nepremičnino - posebno premoženje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko vlaganje posameznega zakonca v tujo nepremičnino, ki jo zakonca kasneje skupaj v celoti odkupita, šteje kot vlaganje tega zakonca v skupno premoženje iz njegovega posebnega premoženja in se s tem poveča njegov delež na skupnem premoženju.
povrnitev premoženjske škode - stvarne napake nepremičnine - škoda zaradi zaupanja - prekluzivni rok - dovoljenost pritožbe - pravni interes - zavrženje pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - dopuščena revizija
Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb ZPP, ko je tožnikovo pritožbo zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo. V tem delu je bil namreč zahtevek prepozno vložen. To pomeni, da zavrženje tožbe namesto zavrnitve zahtevka tožnikovega položaja ne bi bistveno izboljšalo.
S tem, ko je bila tožnica izrecno obveščena, da bodo o zadevi sodili trije od štirih sodnikov, dodeljenih v relevantni senat in hkrati o tem, da ima že v tem trenutku možnost podati zahtevo za izločitev katerega od njih, če za to obstajajo razlogi, ni imela nobene ovire, da bi to tudi storila. Pri tem ne gre za izločanje na zalogo in na pamet. Če ima stranka realne razloge za zahtevo za izločitev, jih pozna že v tem trenutku in jo lahko poda takoj, ko je seznanjena z razumnim številom sodnikov, ki bodo o njeni zadevi potencialno odločali.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede izjemno velikega števila materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski sodbi opredelitev do njih popolnoma izostala, zato bi se skorajda v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. To velja tudi za vprašanje zatrjevane nesklepčnosti zahtevka, kjer ne gre za prima facie nesklepčnost, ki bi narekovala njegovo apriorno zavrnitev. V konkretnem primeru je zato zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe; enako odločitev pa narekujejo tudi razlogi ekonomičnosti.