določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretizirana navedba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Predlagateljeve navedbe v zvezi s pristranskim sodstvom pa so povsem posplošene in nekonkretizirane, nanašajo se na pretekle pravdne in druge sodne postopke, v katerih je sodeloval predlagatelj, izrecno pa je omenjeno le Okrožno sodišče v Kranju, ki sploh ni pristojno za odločanje v konkretni zapuščinski zadevi. Zato ne pomenijo podlage za prenos pristojnosti zaradi "drugih tehtnih razlogov".
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar zakonita zastopnika dolžnika nista izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00048880
ZPP člen 359, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 390, 390/1. ZIZ člen 6, 6/5.
predlog za dopustitev revizije - stečajni postopek nad pravno osebo - začetek postopka zaradi insolventnosti - nedovoljenost izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo - posebna pravila za prednostne terjatve - izplačilo škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo enakega obravnavanja upnikov - sestava sodišča - odločanje po sodniku posamezniku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniški pomočnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - manjše sodišče
Upoštevaje zlasti okoliščino, da gre v konkretni zadevi za zelo majhno sodišče in s tem že po naravi stvari za tesnejše odnose med zaposlenimi (ne le med toženko in razpravljajočo sodnico, ampak tudi z drugimi sodniki, ki bi morda lahko prišli v poštev za sojenje v zadevi), Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog utemeljen.
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3-4. ZPP člen 367A, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - sodba na podlagi pripoznave - izbrisna tožba - varstvo lastninske pravice - zloraba procesnih pravic - zavrnitev predloga
URS člen 2, 26. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 45, 47, 47/1, 145, 152. OZ člen 147.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nedovoljena gradnja - inšpekcijsko nadzorstvo - načelo učinkovitosti - odgovornost projektanta - napake v projektu - odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo - odgovornost odgovornega projektanta - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - prekinitev vzročne zveze - solidarna odgovornost - dopuščena revizija
Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank.
Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja.
Ker ne obstaja posebna določba, po kateri bi odgovorni projektant za škodo zaradi napak v projektu tretjim neposredno odgovarjal skupaj s projektantom kot svojim delodajalcem, to je določba, ki bi derogirala splošno pravilo o odgovornosti delodajalcev (prvi in drugi odstavek 147. člena OZ), odgovorni projektant ni neposredno odškodninsko odgovoren.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00048755
ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizija
Iz sodne prakse SEU je mogoče izluščiti osnovna vodila, ki so pravno pomembna tudi pri presoji vprašanja zastaranja kondikcijske terjatve kreditojemalca, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih, in sicer:
a) da je treba upoštevati, da sistem varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13, temelji na pojmovanju, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar privoli v pogoje, ki jih je prej sestavil prodajalec ali ponudnik, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino;
b) da je pri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku onemogoča ali prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktiva 93/13, treba upoštevati tudi trajanje roka in način njegove uporabe, vključno z načinom sprožitve teka navedenega roka;
c) da je pri vprašanju pričetka teka zastaralnega roka treba upoštevati, da je mogoče, da potrošniki ne vedo, da je pogoj v pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali ponudnikom, nepošten ali da ne razumejo obsega svojih pravic, ki izhajajo iz Direktive 93/13; in
č) zastaralni rok je lahko združljiv z načelom učinkovitosti le, če je imel potrošnik možnost, da se seznani s svojimi pravicami, preden je ta rok začel teči ali je potekel.
splošna krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - izvršba na podlagi verodostojne listine - obligacijskopravni spor
Toženka v tem trenutku (še) ne trdi, da bi ji tožnica kot delodajalec naložila opravo tečaja in testiranje podaljškov ter bi jih kot delodajalec morala tudi brezplačno zagotoviti oziroma da bi šlo za boniteto, ki bi temeljila na pogodbi o zaposlitvi. Trdi le, da je bilo dogovorjeno, da bodo storitve brezplačne zato, ker je bila v salonu zaposlena in je bila hkrati testni subjekt. To pa ne spremeni obligacijskopravnega temelja oprave storitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavlačevanje postopka - zavrnitev predloga
Ko je postopek aktivno že dlje časa v teku, bodo pogoji za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP po naravi stvari izpolnjeni le izjemoma. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, po tem, ko je pristojno sodišče že izvedlo več procesnih dejanj, namreč nujno zavlačuje postopek. Če pa zavlačuje postopek, je to ravno v nasprotju s ciljem instituta določitve drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP, v skladu s katerim naj bi se po spremenjeni pristojnosti postopek lažje opravil.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00048349
SPZ člen 142. ZZK-1 člen 91. ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zaznamba neposredne izvršljivosti - zastavni dolžnik - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00047747
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 71. ZPP člen 367, 367/2, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - načelo sorazmernosti - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ - M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija v navedenem delu ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.