CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00048223
ZNP člen 34. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1, 216/2. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - zapuščinski postopek - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - prehodne določbe ZNP-1 - zavrženje predloga
Prvi odstavek 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi dopustiti ni mogoče (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Predlagatelj sicer opozarja na drugi odstavek 216. člena ZNP-1, ki določa, da če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih iz prvega odstavka tega člena odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se postopek nadaljuje po tem zakonu. Predlagatelj navaja, da je glede stroškov predlagatelja sodišče prve stopnje enkrat že odločilo, višje sodišče pa je nato to odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje je zato o stroških skrbnika zapuščine odločalo ponovno. Vendar pa se navedena določba lahko nanaša kvečjemu na odločanje o glavni stvari, ne pa tudi na vse druge odločitve (na primer procesne sklepe itd.), ki to niso, čeprav so predmet preizkusa pred pritožbenim sodiščem. Razveljavitev takšnega sklepa ne more povzročiti, da se bodisi za celotni postopek (torej tudi za odločanje o glavni stvari, o kateri morda še niti ni bilo odločeno), bodisi samo za konkretno (procesno) vprašanje začne uporabljati novi zakon.
V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP, v skladu s katero lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00048755
ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizija
Iz sodne prakse SEU je mogoče izluščiti osnovna vodila, ki so pravno pomembna tudi pri presoji vprašanja zastaranja kondikcijske terjatve kreditojemalca, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih, in sicer:
a) da je treba upoštevati, da sistem varstva, ki ga uvaja Direktiva 93/13, temelji na pojmovanju, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar privoli v pogoje, ki jih je prej sestavil prodajalec ali ponudnik, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino;
b) da je pri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku onemogoča ali prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktiva 93/13, treba upoštevati tudi trajanje roka in način njegove uporabe, vključno z načinom sprožitve teka navedenega roka;
c) da je pri vprašanju pričetka teka zastaralnega roka treba upoštevati, da je mogoče, da potrošniki ne vedo, da je pogoj v pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali ponudnikom, nepošten ali da ne razumejo obsega svojih pravic, ki izhajajo iz Direktive 93/13; in
č) zastaralni rok je lahko združljiv z načelom učinkovitosti le, če je imel potrošnik možnost, da se seznani s svojimi pravicami, preden je ta rok začel teči ali je potekel.
predlog za dopustitev revizije - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nejasna sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - metoda razlage - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zgolj jezikovna razlaga sodne poravnave kot pravnomočne sodne odločbe in pogodbe edina razlaga, na katero je vezano izvršilno sodišče, in ali bi sodno poravnavo sodišči morali razlagati tudi z drugimi razlagalnimi metodami, zlasti tudi z namenom sklenitve sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00048348
OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - predrugačen datum na pooblastilu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Predloženi pooblastili tožnice in stranskega intervenienta nista novi. Poleg tega je očitno, da je bil datum na pooblastilu tožnice napisan naknadno (in še to neskladno z zahtevo po novem pooblastilu), saj se zapisani datum po odtenku črnila in pisavi ne ujema s podpisom pooblastiteljice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča s sedežem v stavbi pristojnega sodišča, kot zakonec stranke v postopku - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Najpomembnejša okoliščina, ki govori zoper ugoditev predlogu za prenos krajevne pristojnosti, je dejstvo, da je zadeva v teku že osmo leto. Predlog, ki je vložen 8 let po začetku teka sodnega postopka, ni skladen z zahtevami iz 11. člena ZPP. Ravno ugoditev takšnemu predlogu, bi vzbudila dvom v nepristranskost novo določenega sodišča. Pri zunanjem opazovalcu bi namreč utegnila vzbuditi sum, da je bil predlog vložen zaradi nezadovoljstva stranke z odločanjem sodišča.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
URS člen 2, 26. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 45, 47, 47/1, 145, 152. OZ člen 147.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nedovoljena gradnja - inšpekcijsko nadzorstvo - načelo učinkovitosti - odgovornost projektanta - napake v projektu - odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo - odgovornost odgovornega projektanta - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - prekinitev vzročne zveze - solidarna odgovornost - dopuščena revizija
Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank.
Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja.
Ker ne obstaja posebna določba, po kateri bi odgovorni projektant za škodo zaradi napak v projektu tretjim neposredno odgovarjal skupaj s projektantom kot svojim delodajalcem, to je določba, ki bi derogirala splošno pravilo o odgovornosti delodajalcev (prvi in drugi odstavek 147. člena OZ), odgovorni projektant ni neposredno odškodninsko odgovoren.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na nepremičnino - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - vpis hipoteke - zaznamba izvršbe - ocena ustavnosti ZIZ - novela ZIZ-M - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavlačevanje postopka - zavrnitev predloga
Ko je postopek aktivno že dlje časa v teku, bodo pogoji za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP po naravi stvari izpolnjeni le izjemoma. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, po tem, ko je pristojno sodišče že izvedlo več procesnih dejanj, namreč nujno zavlačuje postopek. Če pa zavlačuje postopek, je to ravno v nasprotju s ciljem instituta določitve drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP, v skladu s katerim naj bi se po spremenjeni pristojnosti postopek lažje opravil.
ZPP člen 367c, 367c/2. DZ člen 7. ZIZ člen 55, 55/1-4, 270.
predlog za dopustitev revizije - protipraven odvzem otroka - začasna odredba - ugovorni razlog - varstvo koristi otroka - pravnomočen izvršilni naslov - sprememba izvršilnega naslova - Center za socialno delo (CSD) - zavrnitev predloga
kazenska sodba - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - rok za vložitev tožbe - oblika tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - dopuščena revizija
Tožbeni zahtevek, ki je podlaga za izplačilo odvzetega premoženja na podlagi drugega odstavka 76. člena KZ-1, je ugotovitven, kolikor je znesek, ki se z njim uveljavlja, nižji ali največ enak znesku, odvzetem v kazenskem postopku.