Pravotvorno dejstvo, ki so ga bili dolžni zatrjevati in dokazovati toženci, je bila izpolnitev lastne obveznosti po posojilnih pogodbah in v skladu s temi pogodbami. Temu so zadostili s trditvijo, da je bil pogodbeno dogovorjeni (in v pogodbah kot glavnica zapisani) znesek dejansko izročen posojilojemalcu, tj. tožniku. Ker je bila izročitev dela zneska po sklenitvi pogodb nesporna, so trditve kvalificirali še z navedbo, da je bil preostanek (z navedbo, kolikšen) tožniku izročen že pred sklenitvijo pogodb, in sicer v gotovini. Po oceni revizijskega sodišča je taka trditvena podlaga, pa tudi dokazna ponudba (zaslišanje prvega in drugega toženca ter vpogled v posojilne pogodbe, ki imajo zaradi svoje oblike moč javne listine in v katerih je tožnik prejem denarja sam potrdil), zadostna in skladna z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v našem pravnem prostoru.
Še zlasti, kadar sporno dejstvo za nasprotno stranko pomeni negativno dejstvo, ji je v odvisnosti od uspeha dokazovanja prve stranke treba omogočiti predlaganje nasprotnih dokazov, s katerimi lahko ovrže prvotni dokaz - gre za prevalitev procesnega dokaznega bremena. Pravilo o pravočasnosti predlaganja dokazov je treba v takem primeru uporabljati prožno in z ozirom na to, da se bo včasih šele po izvedbi dokaza in seznanitvi z njegovo vsebino pokazalo, s čim mu je sploh mogoče nasprotovati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor glede obsega zapuščine - manjše sodišče - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki sta jih navedla sodišče in dedinja A. A., pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dedinja in njen pooblaščenec sta namreč starša sodniške pomočnice pristojnega sodišča, vsi trije so tudi v sorodu z ostalimi dediči v tej zadevi, dediči pa so v sporu glede obsega zapuščine. Gre za relativno majhno sodišče z le dvema sodnikoma in manjšim številom zaposlenih uslužbencev in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - ugoditev predlogu
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da je sedanje bivališče nasprotnega udeleženca, ki ga je v postopku treba obvezno zaslišati in pregledati, v Trbovljah. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah kot pa pred Okrajnim sodiščem v Domžalah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058918
ZZK-1 člen 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 79, 79/1, 80, 80/3, 81, 81/3, 132, 132/1, 132/1-3, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. ZSKZ člen 14, 14/1. ZPP člen 201, 201/4.
zaznamba spora - spori o pridobitvi lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora - nedobroverni pridobitelj - zloraba procesnih pravic - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora - izbris zaznambe spora - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Sodišči sta z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora skupaj z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti in izbris vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora pravilno uporabili 243. člen ZZK-1. Brez učinkov (pravnih posledic) zaznambe spora, prvi toženec svoje lastninske pravice ne bi mogel vpisati v vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkovanjem pred vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke. To kaže na neločljivo povezanost vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora z vpisom zaznambe spora, ki se vzpostavi z uresničitvijo razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1. Povedano drugače, če je neveljavna vknjižba v vrstnem redu zaznambe spora, potem tudi zaznamba spora sama po sebi ne more veljati (ostati veljavna). Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora pa ni neveljavna zato, ker je zemljiškoknjižno sodišče v sklepu z dne 5. 11. 2001 napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, ampak zaradi obrazloženih izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po prvem odstavku 243.člena ZZK-1. Z zaporedjem zavestnih procesnih ravnanj v različnih sodnih postopkih sta toženca zaradi učinkov zaznambe spora (80. člen ZZK-1) uspela izigrati zakon in tožečo stranko v njeni lastninski pravici.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - krajevna pristojnost sodišča - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče se v tem pritožbenem postopku ne sme spuščati v presojo pravilnosti procesne presoje sodišča druge stopnje o krajevni pristojnosti, saj je pravno varstvo, kakršno uveljavlja tožena stranka v tem postopku, namenjeno zgolj presoji, ali bi sodišče druge stopnje moralo v celoti in dokončno odločiti o zadevi, da bi zadostilo izhodiščnemu kriteriju iz cit. zakonske določbe – to je zagotavljanju sojenja brez nepotrebnega odlašanja. To v tem postopku ni mogoče. Ko je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodilo nepristojno prvostopno sodišče, je moralo nujno in samo na en način odpraviti to procesno kršitev in sicer z vrnitvijo zadeve v novo odločanje. V nasprotnem primeru bi lahko ohranilo oziroma povzročilo očitano kršitev procesnih pravil o pristojnosti sodišč.
URS člen 22. ZPP člen 286, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 355.
plačilo zavarovalnine zaradi tatvine - predlog za postavitev izvedenca - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - opredelitev do dokaznega predloga - obrazložitev dokaznega sklepa - opustitev vložitve odgovora na tožbo - obseg pritožbenega preizkusa - pritožbena obravnava - razporeditev dokaznega bremena - sprememba dejanskega stanja - načelo neposrednosti - pravica do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
S tem, ko je pritožbeno sodišča glede osrednjega dejansknega vprašanja trditveno in dokazno breme prevalilo s tožene na tožečo stranko, se je znašlo na izhodišču pravde in hkrati v vlogi sodnika, ki ugotavlja dejstva (iudex facti).
Ker se je pritožbeno sodišče postavilo v vlogo sodnika, ki ugotavlja dejstva, bi moralo odločiti tudi o predlaganih, a na prvi stopnji prezrtih dokaznih predlogih. S to dokazno ponudbo je bilo pritožbeno sodišče seznanjeno.
Če je torej pritožbeno sodišče presodilo, da mora o spornem, osrednjem dejanskem vprašanju z novega izhodišča in dokončno odločiti samo, bi moralo glede na procesne okoliščine primera, katerih sestavni del je bil tudi odprt dokaz z izvedencem, razpisati pritožbeno obravnavo, tako kot je sicer obravnavo dolžno razpisati tudi sodišče prve stopnje.
Ker ni ravnalo tako, je tožnika prikrajšalo v ustavnih civilnoprocesnih jamstvih iz 22. člena Ustave.
OZ člen 132, 174, 174/1, 174/2. ZSVarPre člen 46. ZUPJS člen 43, 44. ZOZP člen 18.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - plačilo domske oskrbe - tuja pomoč - denarna renta - stroški osebnega asistenta - stroški fizioterapije - stroški domske oskrbe - stroški kilometrine - obiskovanje staršev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pomoči, ki preseže obseg, ki je običajen in še pričakovan od družinskih članov, ti niso dolžni opravljati brezplačno. Zato se je v sodni praksi uveljavila rešitev, po kateri se v takem primeru vzpostavi domneva, da je bila taka storitev plačana po običajni ceni. Stroški za potrebno tujo pomoč so lastna premoženjska škoda oškodovanca. Tožnica, ki je tetraplegičarka in se nahaja v domski oskrbi, je v okviru odškodninskega zahtevka za povnitev stroškov za kritje povečanih potreb, zahtevala povrnitev kilometrine za obiske staršev, stroškov za 48 ur dodatne fizioterapije mesečno in stroškov za pomoč osebnega asistenta dve uri dnevno. Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da svojci z različnimi aktivnostmi ob obiskih krepijo tožničine zaznave in izboljšujejo njeno odzivnost ter z dodatno nego preprečujejo preležanine in kontrakture. Zato stroški njihovih obiskov predstavljajo tožničino lastno premoženjsko škodo. Enake dejavnosti izvaja tudi domsko osebje v okviru redne skrbi za tožnico, poleg tega po ugotovitvi sodišča druge stopnje tožnica v okviru domske oskrbe prejme tudi eno uro razgibavanja tedensko. Zato je po oceni Vrhovnega sodišča razumna presoja, da bo z 48 urami dodatne fizioterapije in rednimi obiski svojcev dvakrat tedensko, ob že zagotovljeni domski oskrbi, tožnici zagotovljen ustrezen obseg tuje pomoči in je bil zahtevek za povrnitev stroškov osebnega asistenta utemeljeno zavrnjen.
predlog za dopustitev revizije - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - stečaj delodajalca - vzročna zveza - zavrnitev predloga
Za škodo, ki komitentu nastane zaradi nepravilne izvršitve naloga za plačilo, banka odgovarja objektivno. Poskuse neodobrenih dvigov gotovine z ukradenimi bančnimi karticami in ponarejenimi osebnim dokumenti bi banka mogla in morala pričakovati.
Nižji sodišči tožnikovega soprispevka k škodnemu dogodku nista odmerili previsoko. Ker je bila banka dolžna neodobrene dvige gotovine s tožnikovega bančnega računa preprečiti, odgovarja po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti. Z očitki, da bi morala z bolj skrbnim ravnanjem preprečiti zlorabo tožnikove bančne kartice, revizija ne more zmanjšati pomena in teže tožnikovega neskrbnega ravnanja. On je namreč ustvaril nevaren položaj, ki je privedel do odtujitve bančne kartice.
plačilo zavarovalnine zaradi tatvine - kasko avtomobilsko zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - velika malomarnost - groba (velika ali huda) malomarnost zavarovanca - zavarovančeva dolžnost preprečiti nastanek zavarovalnega primera - dolžna skrbnost - predvidljivost nastanka škode - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Tožnik bi ravnal z veliko malomarnostjo, če bi bil nastanek zavarovalnega primera (kraja avtomobila) običajna (najpogostejša) posledica takega ravnanja, z navadno malomarnostjo pa, če nastanek zavarovalnega primera ne bi bil običajna (najpogostejša) posledica takega ravnanja, vendar bi bila kljub temu večina razumnih ljudi v enakih okoliščinah sposobna predvideti, da lahko tako ravnanje povzroči nastanek zavarovalnega primera (torej, da je bila možnost kraje avtomobila predvidljiva).
Ni mogoče pritrditi sodiščema prve in druge stopnje, da se od povprečno skrbnega človeka pričakuje, da vselej izhaja iz domneve o nepoštenosti ljudi, ki jih ne pozna dobro. Tudi dejstvo, da so ob druženju uživali alkohol in kokain, tega izhodišča ne more spremeniti. Čeprav je tožnik v stanovanje povabil osebi, ki ju ni poznal dobro, in z njima užival prepovedano drogo, pa iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da bi bil seznanjen s kakšnimi okoliščinami, iz katerih bi lahko sklepal, da sta nepošteni in da obstaja nevarnost, da mu bo katera od njiju ukradla avto. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da tožniku ni mogoče očitati, da je ravnal z veliko malomarnostjo. Zato pa ni pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je škoda, ki je tožniku nastala zaradi kraje vozila, po 10. točki 2. člena splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska osebnih vozil (individualna zavarovanja) AK-OV 01/15 izključena iz kritja.
predlog za dopustitev revizije - razveljavitev plačilnega naloga - plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
Ugotovi se umik predloga za dopustitev revizije. Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za predlog je posledica umika predloga. V skladu s 34. členom ZST-1 mora stranka v primeru umika plačati tretjino takse za postopek o vlogi, za kar bo prejela nov plačilni nalog.