plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedovoljen ugovor - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - učinki pravnomočnosti - zavrženje predloga
Ker je bilo v tem postopku o tožnikovem predlog za oprostitev plačila sodne takse že odločeno z učinkom pravnomočnosti, in sicer s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I P 615/2018 z dne 4. 10. 2019 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 181/2020 z dne 7. 2. 2020, je Vrhovno sodišče tožnikovo vlogo na podlagi tretjega odstavka 34. a člena ZST-1 zavrglo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede izjemno velikega števila materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski sodbi opredelitev do njih popolnoma izostala, zato bi se skorajda v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. To velja tudi za vprašanje zatrjevane nesklepčnosti zahtevka, kjer ne gre za prima facie nesklepčnost, ki bi narekovala njegovo apriorno zavrnitev. V konkretnem primeru je zato zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe; enako odločitev pa narekujejo tudi razlogi ekonomičnosti.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c72.
dopuščena revizija - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delež zakoncev - vlaganje v tujo nepremičnino - posebno premoženje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko vlaganje posameznega zakonca v tujo nepremičnino, ki jo zakonca kasneje skupaj v celoti odkupita, šteje kot vlaganje tega zakonca v skupno premoženje iz njegovega posebnega premoženja in se s tem poveča njegov delež na skupnem premoženju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodniška pomočnica, zaposlena prav na izvršilnem oddelku, dolžničina teta, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - sodniški pomočnik - svaštvo - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je dolžnik svak sodniške pomočnice, zaposlene na pristojnem sodišču ter da slednja delo opravlja prav na izvršilnem oddelku, pri čemer v času njene odsotnosti nadomešča vpisničarko in dela tudi sicer ni mogoče organizirati na način, da ne bi prišla v stik s spisom v tej zadevi, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa in odloča v zadevi.
dovoljenost revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična revizija - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje revizije
Prepreka za dovoljenost revizije je, da je bila ta vložena v nasprotju z zahtevami tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma jih sme opravljati sama, če ima pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
S tem, ko je bila tožnica izrecno obveščena, da bodo o zadevi sodili trije od štirih sodnikov, dodeljenih v relevantni senat in hkrati o tem, da ima že v tem trenutku možnost podati zahtevo za izločitev katerega od njih, če za to obstajajo razlogi, ni imela nobene ovire, da bi to tudi storila. Pri tem ne gre za izločanje na zalogo in na pamet. Če ima stranka realne razloge za zahtevo za izločitev, jih pozna že v tem trenutku in jo lahko poda takoj, ko je seznanjena z razumnim številom sodnikov, ki bodo o njeni zadevi potencialno odločali.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - pravnomočnost sklepa o izvršbi - učinki pravnomočnosti - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - varstvo hipotekarnega upnika - pridobitev lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
V spornem primeru z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče preprečiti izvršbe v breme hipotekarne dolžnice na podlagi v zahtevi prvič uveljavljanih trditev o nedovoljenem razpolaganju prvotnega dolžnika, ob obstoju pravnomočnega sklepa o izvršbi in nastanku pričakovane pravice hipotekarne dolžnice šele po njegovi izdaji.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče
Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva. Iz petega odstavka 11. člena ZNP-1 tudi izhaja, da je že zakonodajalec za situacije, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvidel tudi krajevno pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje udeleženca - bivanje v domu za ostarele
Predlagana delegacija je smotrna, saj gre v konkretnem primeru za postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem sodišče osebo, zoper katero je ta ukrep predlagan, praviloma zasliši (prim. 61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (prim. 62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je ocenilo, da se bo postopek pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
ZNP-1 člen 216. ZNP člen 34, 37, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126. ZPP člen 377.
nepravdni postopek - postopek za delitev solastnih nepremičnin - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Po splošnem določilu 34. člena ZNP je v revizija kot izredno pravno sredstvo v nepravdnem postopku izključena. Postopek o delitvi stvari v solastnini je urejen v trinajstem poglavju ZNP (postopek za delitev stvari in skupnega premoženja) v členih 119 do 126 in v navedenih členih ni določbe, ki bi predpisovala izjemo od splošnega določila 34. člena ZNP in dovoljevala revizijo v takem postopku. Zato je moralo Vrhovno sodišče revizijo zavreči, ker ta ni dovoljena (377. člena ZPP v zvezi s 34. in 37. členom ZNP).
Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njenega vlagatelja. To izhaja že iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge, predvsem pa iz (specialnih) določb 4. točke 335. člena ZPP in tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določata podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporabljata tudi za revizijski postopek. Predlog torej ni popoln, v skladu s 336. členom ZPP v zvezi s 383. členom ZPP pa se v revizijskem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZZK-1 člen 120, 120/2, 120/3.
nepravdni postopek - zemljiškoknjižni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga
V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena, zato je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.