ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka
Zakon o pravdnem postopku v 3. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Z veljavnostjo ZNP-1 je institut odvzema poslovne sposobnosti (44. ‒ 56. člen ZNP) v celoti nadomestil nov (po namenu soroden, a z nekaterimi pomembnimi razlikami) institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (57. ‒ 70. člen ZNP-1), zato ima začetek postopka odločanja o predlogu za postavitev pod skrbništvo isto posledico za odprte postopke, kot jo je imel nekoč začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti – prekinitev postopka.
ZNPosr člen 17, 18, 24, 25, 25/1, 25/5. OZ člen 5, 6.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija - plačilo provizije za posredovanje - pravica posrednika do provizije - posredovanje pri sklenitvi pogodbe - vzpostavitev stika - višina provizije - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja - dopuščena revizija
Dilema v tej zadevi je bila, ali nepremičninskemu posredniku pripada polna provizija za posredovanje (prvi odstavek 25. člena ZNPosr) ali le četrtina te (peti odstavek 25. člena ZNPosr). Kupec je namreč sam našel prodajalko, a ga je ta potem napotila k posredniku. Odgovor Vrhovnega sodišča je, da konkretne okoliščine primera narekujejo sklep, da je podan položaj iz prvega odstavka 25. člena ZNPosr, saj je nepremičninski posrednik (tožnik) posredoval pri sklenitvi pogodbe in ni podan položaj, ko kupec sam najde tretjo osebo v smislu petega odstavka 25. člena ZNPosr.
pravica do popravka - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - nekonkretizirane navedbe - absolutno javna oseba - zavrnitev zahtevka
Izhodiščno pravilo, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb, ne velja absolutno in brez izjem. Velja le na načelni ravni - vse je torej odvisno od konteksta.
Tožnik je javna oseba; še več, kot vpliven politik in gospodarstvenik je bil absolutno javna oseba. Glede na tožnikov jasen in izrazit ter širokemu krogu javnosti dobro znan poklicni in politični profil, bi odziv na novinarjevo trditev, da je "vplivni igralec levega gospodarske omrežja", četudi bi bil ta zapis brez vsakršnih nadaljnjih pojasnil, zahteval marsikaj več kot le popravek v obliki golega zanikanja. Njegovo zoperstavljanje bi moralo biti vsebinsko, okrepljeno z argumenti in z nasprotnimi dejstvi, s takimi, ki bi se vsaj približno enakovredno postavili po robu splošno znanim dejstvom.
SPZ člen 257, 257/1, 271, 271/2, 271/4. ZGO-1 člen 197, 197/1-1. ZTLR člen 12. ZVEtL člen 45. GZ člen 118.
nelegalna gradnja (črna gradnja) - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - legalizacija objekta - stavbna pravica - zakonita stavbna pravica - pretekla raba - nadomestilo za stavbno pravico - dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - stavbno zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - soglasje občine - ustno soglasje - uporabno dovoljenje po 197. členu ZGO-1
V okoliščinah konkretnega primera, ko sta graditelja gradila stanovanjsko hišo na določno opredeljenem družbenem zemljišču z ustnim soglasjem delavcev občine in jo kasneje več desetletij nemoteno uporabljala, je nelegalno zgrajen (in kasneje z izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, legaliziran) objekt mogoče obravnavati kot predmet stvarnih pravic in posledično na njegov obstoj vezati nastanek nove stvarne pravice, tj. stavbne pravice na podlagi določbe 271. člena SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojnost prvostopenjskega sodišča - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Dejstvo, da so v preteklosti sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru srečevali in spoznali tožnika, ki je sodnik na sodišču, ki odloča o pritožbah proti njihovim odločitvam, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - pavšalne navedbe - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo toženca z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeprav je šlo nezadovoljstvo njegove partnerke tako daleč, da je v zvezi s predhodnim postopkom vložila kazensko ovadbo.
oporoka - veljavnost oporoke - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave o preklicu oporoke - zloraba oporočno nesposobne osebe - izpodbojnost - razveljavitev oporoke - tretja poštena oseba - objektivni rok - sklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča tožnikove trditve, če bi se izkazale za resnične, zadoščajo za sklep, da zloraba oporočno nesposobne osebe z namenom pridobiti si premoženjsko korist ter drugega izključiti iz dedovanja, lahko utemeljuje ničnostno sankcijo.
prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razlogi za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
DZ člen 141, 141/7. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - sprememba odločitve - varstvo koristi otroka - mnenje otroka - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - postavitev izvedenca - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - padec na poledeneli površini - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - opustitev dolžnega ravnanja - neskrbno čiščenje - neočiščena površina - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - stavba v solastnini - pravica uporabe družbene lastnine - priposestvovanje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - splošni skupni del - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - zavrnitev predloga
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija zato še vedno ni dovoljena.
Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je tožnica sodna zapisnikarica na drugem oddelku istega sodišča ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okrožno sodišče v Mariboru je med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji, zato je videz nepristranskosti v tem postopku mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - sklep o izvršbi - kreditna pogodba - hipoteka - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.