CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00049760
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 105, 108, 113. OZ člen 86.
predlog za dopustitev revizije - etažna lastnina - skupni deli stavbe - nujni skupni del stavbe - zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe - stavbišče - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - vlaganja v skupno nepremičnino - vrednost vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - zavrnitev predloga
spor o pristojnosti - individualni delovni spor - negativni kompetenčni spor - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zavrženje predloga
Okrajno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
V postopku po 357.a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede celotne višine zahtevkov ni vsebinsko odgovorilo. Na predpostavko, da je procesna kršitev, ki je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, podana, je Vrhovno sodišče vezano. Ob takšni predpostavki se izkaže, da je vprašanje o višini vseh treh samostojnih zahtevkov v celoti odprto. Gre torej za zaokroženo dejansko in pravno celoto. Čim je tako, so razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, namesto njene spremembe, pravilni. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napake v postopku - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - dvom v nepristranost sojenja - načelo nepristranskosti - predsednik sodišča - konkretizacija navedb - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo kršitev pri postopanju in odločanju sodišča (v drugih postopkih), oziroma sankcija za sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje v (drugem) postopku, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva ter druge procesne institute.
V skladu z določbami ZS ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS) in ne na navodila nadrejenih, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen ZSS).
SPZ člen 222, 222/1, 223, 223-1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - koristnost služnosti - povezava z javno cesto - bistveno spremenjene okoliščine - nemožnosti izvrševanja služnosti zaradi ravnanja lastnika služeče stvari - prenehanje na podlagi zakona - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/1, 339/2, 347, 347/2.
odškodninski spor - odgovor na pritožbo - enakopravno obravnavanje strank v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - obrazloženost sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je kršilo načelo neposrednosti, ker je brez izvedbe pritožbene obravnave tožnikovo izpovedbo ocenilo za neverodostojno in s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje spremenilo v njegovo škodo. Ker je spregledalo tožnikov odgovor na pritožbo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo v njegovo škodo (toženkini pritožbi je delno ugodilo), je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče pritrjuje revidentu, da je uspel z zadostno stopnjo prepričanja izkazati, da je v opisani procesni situaciji ostal v dvomu, da se je sodišče druge stopnje z njegovimi pritožbenimi navedbami v resnici seznanilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - mediator z območja pristojnega sodiišča kot stranka v postopku - odvetnik z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Med toženko - stranko v konkretnem pravdnem postopku, in sodniki ter sodnim osebjem sodišča se je vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti toženke na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti toženke na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v pravdnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi, upoštevaje tudi okoliščino, da je toženka bila tožničina pooblaščenka pred tem v omenjeni nepravdni zadevi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 319, 319/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika - odpust dolga - veljavnost izjave - zastopanje pravne osebe - pravica do izjave v postopku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - odpoved dediščini - odpoved dedovanju - mladoletni dedič - skrbnik za poseben primer - dolžnosti skrbnika - zastopanje mladoletnega dediča - varstvo koristi otroka - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - zmotna uporaba materialnega prava - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V konkretnem primeru so (bili) za korist mladoletne dedinje dolžni skrbeti center za socialno delo, skrbnik in nenazadnje sodišče, a izid preteklega postopka ustrezne skrbi za otroka ne izpričuje: skrbnik mladoletne dedinje ni imel dovoljenja pristojnega centra za socialno delo za odpoved dedovanju, zapuščinsko sodišče pa ob tem ni ustrezno uporabilo svojih oficioznih pooblastil. Provstopenjsko sodišče bo moralo v novem postopku zato najprej razčistiti, ali je bila mladoletna dedinja sploh ustrezno zastopana, saj je njen skrbnik za zastopanje pooblastil istega odvetnika kot sodedinja, kar v resnici pomeni obid pravil o zastopanju po posebnem skrbniku zaradi obstoja konflikta interesov, ne glede na morebitno pravnomočnost (osnovnega) sklepa o dedovanju pa sodišče dodatnih sklepov o dedovanju tudi sicer ne bo moglo utemeljiti s stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevi II Ips 17/2020 z dne 25. 9. 2020, saj je bilo materialno pravo uporabljeno na škodo otrokove koristi.
ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367c. URS člen 22, 26. ZZVZZ člen 55a, 57. ZPIZ-2 člen 148. ZDoh-2 člen 41.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odmera akontacije dohodnine od dohodka - upoštevanje stroškov - protipravnost - napačna razlaga zakona - zavrnitev dokaznega predloga - neobrazloženost - pravica do izjave v postopku - zavrnitev predloga
ZPP člen 5, 5/1, 8, 229/1, 262/1, 262/2, 339, 339/1. SPZ člen 9, 10.
dobrovernost kupca - prosta ocena dokazov - obrazložitev dokazne ocene - načelo zaslišanja strank - dokaz z zaslišanjem strank - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - ocena sodišča o pomenu izostanka stranke z zaslišanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Določba drugega odstavka 262. člena ZPP ne pomeni dokaznega pravila, po katerem bi se dejanske trditve pasivne stranke štele za nedokazane, nasprotnikove pa za dokazane, pač pa pomeni, da mora sodišče v oceno izvedenih dokazov, v katero morajo biti vključene vse okoliščine primera, vključiti tudi pomen okoliščine, da stranka ni bila pripravljena izpovedati – pomeni torej napotilo sodišču za prosto oceno dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00049849
ZVPot člen 24, 24/1. OZ člen 766. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - posredovanje informacij prek tretje osebe - obstoj pooblastila - mandatna pogodba - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga
ZPP člen 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 243.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - tatvina vozila - izvedensko mnenje - cenitev - vrednost vozila - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00049838
ZPP člen 3657a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSpo člen 64. ZLNDL člen 3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninjenje športnega objekta - športno društvo - športna dejavnost - športni objekt - lastninjenje po ZSpo - pravica do uporabe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - pristojno sodišče kot najemnik sporne nepremičnine - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodišče, ki je sicer pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, najemnik in uporabnik parkirišč na nepremičnini, ki je predmet pravde, bi po presoji Vrhovnega sodišča v javnosti in pri strankah postopka utegnilo ustvariti videz pristranskosti sodišča.
Pri ugotavljanju povišanja solastniškega deleža v konkretnem primeru bi sodišči morali v skladu s 106. členom SPZ upoštevati uporabno vrednost podstrešja v razmerju do skupne vrednosti nepremičnine oziroma stavbe, kar je v skladu s tretjim odstavkom 182. člena SZ-1 in v konkretnem primeru obenem najprimernejša metoda za določitev solastniških deležev.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo glasbenih del - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - občasna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dopuščena revizija
Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.