Spor, v katerem eden od dedičev zoper dolžnika (pa čeprav je to sodedič) uveljavlja kolektivno terjatev, ni spor med dediči o obsegu premoženja. Prav tako ne gre za primer, ko bi bil rezultat pravdnega postopka enak aktom razpolaganja, pri katerih morajo obvezno sodelovati vsi skupni lastniki. Pri uveljavljanju kolektivne terjatve ali pri uveljavljanju pravovarstvenih zahtevkov gre vselej le za povečanje ali ohranitev skupnega premoženja. Poleg tega ima tožnik prav, ko v reviziji opozarja tudi, da je dedič, ki se je dediščini odpovedal v korist sodediča, s tem tudi pokazal, da nima pravnega interesa za vodenje postopka v zvezi z uveljavljanjem terjatev zoper toženca. Ni pa mogoče na načelni ravni povsem izključiti primerov, ko bi bila tudi v teh primerih zaradi narave procesnih razpolaganj tožnika potrebna obvezna udeležba tudi ostalih skupnih lastnikov. Vendar v obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni. V postopku, v katerem skupni lastnik zahteva varstvo lastninske pravice na celi stvari ali uveljavlja kolektivno terjatev je pomembno tudi, ali so interesi ostalih skupnih lastnikov zavarovani s pravilnim oblikovanjem tožbenega zahtevka. V obravnavani zadevi je tožnik tožbeni zahtevek oblikoval pravilno, saj zahteva vrnitev zahtevanega zneska v zapuščino. Ob vseh navedenih okoliščinah je bila pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je treba v tej konkretni zadevi pravici tožnika do učinovitega sodnega varstva dati večje varstvo kot pravici sodedičev do sodelovanja v postopku, saj njihovi interesi niso ogroženi. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi pomanjkanja prasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050694
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22, 25, 26, 30. ZOR člen 200.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - vmesna sodba - načelo pravnomočnosti - pravica do odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - dohodnina - višina odškodnine - načelo popolne odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in pritožbe tožnice glede preostalega zahtevka za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka storili bistveno kršitev pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma ali sta tožnici zagotovili pošteno in enako varstvo njenih pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave), drugostopno sodišče pa tudi pravico do pritožbe (25. člen Ustave) s tem, ko sta v obrazložitvi sodnih odločb navajali, da je o vprašanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka že odločeno z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2906/2016 in posledično o zavrnitvi preostalega tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz drugega škodnega dogodka v svojih odločbah nista navedli nobenih vsebinskih razlogov (glede na prvostopne in pritožbene trditve tožnice ter glede na izveden dokazni postopek na prvi stopnji),
- ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo preostalega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz prvega škodnega dogodka napačno uporabili materialno pravo, in sicer 200. člen ZOR ter tudi 22. člen Ustave v zvezi s pravico do odškodnine iz 26. člena Ustave s tem, ko sta tožnici iz naslova prvega škodnega dogodka dosodili odškodnino v višini 770,00 EUR, višji zahtevek pa zavrnili,
- ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini dohodnine od dosojenega zneska premoženjske škode iz naslova izgube dohodka.
dopuščena revizija - vlaganja najemnika - obnovitvena dela na nepremičnini - vrednost opravljenih del - višina vlaganj - trditveno in dokazno breme - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče druge stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca in pritrditvijo stališču sodišča prve stopnje, da so navedbe tožene stranke glede vrednosti obnovitvenih del presplošne, ker posameznih obnovitvenih del po vrsti in višini ni opredelila, nepravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Glede na "obnovo gradu praktično v celoti" se namreč zahteva po opredelitvi vseh del z njihovim ovrednotenjem izkaže za nerazumno in prestrogo. Natančno naštevanje in vrednotenje posameznih del (od grobih gradbenih del do povsem preciznih konservatorsko - restavratorskih posegov) opravljenih v obdobju šestletne obnove bi se tako izkazalo kot množica podatkov, katerih potrebnost in uporabnost v pravdnem postopku bi bila vsaj vprašljiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDru-1 člen 14.
predlog za dopustitev revizije - članstvo v društvu - sprejem v članstvo - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje zaščitene kmetije - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - načelo dispozitivnosti - načelo oficialnosti - razpravno načelo - preiskovalno načelo - nujni dedni delež - denarna vrednost nujnega deleža - zmanjšanje dednega deleža - izplačilo nujnega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža - določitev roka
Sodišče brez ugotavljanja okoliščin iz prvega odstavka 15. člena ZDKG ne more razglasiti za prevzemnika kmetije dediča, ki trdi, da je prevzem zaščitene kmetije glede na njeno gospodarsko zmožnost zanj preveliko breme.
Zahteva za zmanjšanje nujnega deleža po drugem odstavku 14. člena ZDKG pa je v dispoziciji dediča, ki deduje zaščiteno kmetijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00050714
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPIPP člen 277.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - oškodovanje upnikov - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - osebni stečaj - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00051051
ZIntPK člen 13, 16, 75. URS člen 2, 15, 15/3, 26, 38. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZVOP-1 člen 9, 9/1, 19, 19/3. ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost države - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - pristojnosti KPK ob sumu korupcije ali drugih kršitev - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - nezakonito razkriti podatki - obdelovalni model varstva podatkov - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - narava pravice - dopustnost posega v ustavno pravico - razlaga zakona - razlaga ZIntPK - jezikovna razlaga - načelo pravne države - načelo zakonitosti - aplikacija Supervizor - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Določbe 13., 16. in 75. člena tedaj veljavnega ZIntPk so bile dovolj jasne in določne, da je bilo z uporabo ustaljenih metod razlage mogoče priti do njihove enopomenske opredelitve in sklepa, da te določbe KPK niso dajale pooblastila za pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, kadar Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zoper posameznika še ni vodila nobenega postopka iz svoje pristojnosti niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintP.
KPK kot organ oblasti veže načelo zakonitosti (drugi odstavek 120. člena URS), zato bi glede na opisane (dovolj) jasne določbe tedaj veljavnega ZIntPK, ZVOP-1 in URS ter "obdelovalni model varstva podatkov" morala vedeti, da za poseg v tožničino ustavno pravico ni imela zakonske podlage. Dodatno težo pri presoji toženkine kvalificirane protipravnosti ima dejstvo, da je KPK z nezakonitim ravnanjem posegla v tožnico pravico do varstva osebnih podatkov, ki je ustavno varovana človekova pravica (38. člen URS), varstvo te pravice pa je v okviru pravice do spoštovanja zasebnega življenja zagotovljeno tudi z EKČP (8. člen). Pri nezakonitem posegu v ustavno varovano (človekovo) pravico veljajo za presojo ravnanja toženkinega organa strožja merila skrbnosti oziroma je prag kvalificirane protipravnosti nižji kot v primeru, če bi šlo za "navadno" zakonsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050656
URS člen 36. ZPP člen 339, 339/2-8, 371. SZ člen 103, 103/1-5, 103/3, 104, 112, 112a.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - naknadno plačilo - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica - pravica do izjave v postopku - dokazovanje - dokazni predlog - stanje TRR - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča že zgolj okoliščina, da gre za prirejeno razmerje, narekuje, da se zakonskega varstva lastnika ne zožuje prek varoval, ki so določena v SZ-1. Ta namreč nudijo vzpostavitev zadostnega ravnovesja med lastninsko pravico na eni ter pravico do spoštovanja doma z vsem socialnim kontekstom, vgrajenim v SZ-1, na drugi strani. Odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, čeprav je obveznost tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehala, pomeni dopusten ukrep za varovanje interesov tožnikov. Ta ukrep je tudi nujen, če naj lastninsko pravico jemljemo resno. V nasprotnem primeru bi namreč veljalo, da mora lastnik najprej podati najemniku izvensodni opomin, nato še sodnega v obliki tožbe in šele če toženec tudi do konca glavne obravnave zapadlega obroka najemnine ne poravna, bi lahko sodišče izdalo zoper njega obsodilno sodbo. Ta zgodba bi se lahko ponavljala nato iz obroka v obrok. Sodišče s tem torej tudi ni kršilo toženčeve pravice do spoštovanja doma. Do posega vanjo je namreč prišlo iz krivdnih vzrokov na njegovi strani, ki jih tudi po lastnikovem opominu v danem roku ni odpravil. Poseg vanjo ni samovoljen, marveč sodnovarstven ter temelji na zakonski podlagi, ki je (časovno in načinovno) tudi ustrezno obzirna do spoštovanja nedotakljivosti stanovanja.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 15, 239, 268.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - postopek zavarovanja - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - neupravičena pridobitev - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Ob dnevu vložitve tožbe so bili zastarani vsi dnevni zneski zamudnih obresti, ki so zapadli v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00049758
OZ člen 326, 326/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima potrošnik po prenehanju prvotne (kreditne) pogodbe zaradi njene prenovitve (novacije) možnost uveljavljati varstvo, ki mu ga zagotavlja evropska Direktiva 93/13, oziroma ali je stališče pritožbenega sodišča, da se po novaciji pogodbe ni več mogoče sklicevati na ničnost prvotne (prenovljene) pogodbe, materialnopravno zmotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050654
OZ člen 440, 508, 508/2 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 49, 49/2, 66. ZZK-1 člen 39, 41.
prodaja solastne nepremičnine - kršitev predkupne pravice - pričakovana lastninska pravica - prodaja tuje stvari - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - prehod lastninske pravice - jezikovna razlaga zakona
Jezikovna razlaga prvega odstavka 512. člena OZ precej zanesljivo kaže, da nastopi položaj kršitve predkupnega upravičenja, če prodajalec stvar odsvoji oziroma prenese lastninsko pravico na tretjega.
Kar je bistveno, da je mogoče govoriti o kršitvi predkupne pravice, je, da pred iztekom roka, v katerem se predkupni upravičenec lahko izjavi, lastninska pravica v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide v premoženjskopravno sfero pridobitelja. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 512. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - objektivna nepristranost sodišča - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec - majhen oddelek sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Pritožnik je namreč oče strokovne sodelavke, ki delo opravlja ravno na oddelku za civilno sodstvo višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njegovi zadevi. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na tem oddelku in relativno majhnost oddelka glede na število zaposlenih bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku na drugi stopnji.
OZ člen 39, 40, 40/2. ZGD-1 člen 638. ZPP člen 347, 347/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o preužitku - izročitev v last in posest - dopustnost pravne podlage - ničnost pogodbe - pravni interes za tožbo - prenos terjatev na prevzemno družbo - oškodovanje upnikov - zavrnitev predloga
OZ člen 16. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c. URS člen 14, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.