določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodnika - izločitev sodnika - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stroški prevoza odvetnika - zavrnitev predloga
Če obstaja dvom v nepristranskost sojenja, je odpravi tega dvoma namenjen predlog za izločitev sodečega sodnika.
ZPP člen 183, 183/1-2. OZ člen 314, 314/1, 335, 335/1.
nasprotna tožba - dajatvena tožba - procesno pobotanje - uveljavljanje terjatve v pobot - uveljavljanje terjatve z nasprotno tožbo - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja s pobotnim ugovorom - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja z nasprotno tožbo - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - sodna praksa Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Stališča Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 77/2019, po katerem je pri presoji trenutka zastaranja terjatve tudi pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ko je v postopku podan ugovor pobota, ni mogoče analogno uporabiti za dajatveno nasprotno tožbo, s katero toženec uveljavlja terjatev, ki po višini presega tožbeno terjatev in odločitev o kateri bo imela širši učinek od obrambe zoper tožbeno terjatev.
Sodišče ne more samo izbirati, katere izmed več toženčevih terjatev bo presojalo v okviru pobotnega ugovora in katerih ne. Do tega bi se - zaradi uvodoma opisanih različnih učinkov odločitve o pobotnem ugovoru in odločitve o nasprotni tožbi - lahko opredelil le toženec sam.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 182, 182/2.
skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - davčne obveznosti - kredit - plačilo kredita po razvezi - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V okoliščinah konkretnega primera znesek kredita, najetega med trajanjem zakonske zveze in vrnjenega po njenem razpadu iz sredstev enega zakonca, ne spada v skupno premoženje.
Znesek, potreben za plačilo davčnih obveznosti, nastalih iz naslova zaslužka za delo med trajanjem zakonske zveze, ki ga po razpadu zakonske zveze plača en zakonec z lastnimi sredstvi, ne sodi v pasivo skupnega premoženja.
Po določbah ZZZDR stanovanje na ... ni bilo skupno premoženje pravdnih strank, tudi če sta k nakupu vsaka svoje posebno premoženje prispevali obe pravdni stranki in čeprav sta ga kupili tik pred sklenitvijo zakonske zveze z namenom v njem živeti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - dokazno podvajanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka - ugoditev predlogu
Poleg pričakovane možnosti združitve pravd po prenosu krajevne pristojnosti v prid slednjega iz razlogov ekonomičnosti in smotrnosti govorijo še okoliščine, da se obe pravdni stranki nahajata na območju Okrožnega sodišča v Kranju (tožeča stranka ima tam poslovni sedež, toženec pa začasno bivališče in se dejansko tam nahaja), da ju zastopajo pooblaščenci iz Kranja oziroma Ljubljane in da se spor nanaša na medsebojna razmerja strank, ki izvirajo iz lastništva nepremičnine na Bledu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050711
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zaznamba spora - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora pravilno uporabilo 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje - hospitalizacija - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča. Takšna okoliščina je tudi zakonska zveza med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - poznanstvo med sodniki - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru A. A. mati prvega toženca in druge toženke. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim - Okrožnim sodiščem v Mariboru, vendar pa sta bili obe sodišči na isti lokaciji vse do leta 2010. Razmerja in stiki med sodniki obeh prvostopnih sodišč v istem mestu so nedvomno tesnejši, medsebojno bolj povezani, sodniki obeh sodišč se medsebojno poznajo in tudi sodelujejo. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen tudi v spornem primeru, ko je sodnica okrajnega sodišča mati dveh pravdnih strank v tej pravdi. Gre za najbližje sorodstvo. To pa lahko bistveno vpliva na vtis same nasprotne stranke in javnosti, da bi lahko na odločitev sodišča vplivala navedena okoliščina, ne glede na to, da sicer okrajno in okrožno sodišče nista manjši sodišči. Razen tega se odloča v premoženjskopravnem sporu precejšnje vrednosti. Vseh navedenih okoliščin pa ni mogoče zaobiti na ta način, da bi se posamezni sodniki okrožnega sodišča izločali. Podana je generalna objektivna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL člen 43, 43/1.
predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - kriteriji - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
URS člen 2. ZD člen 9, 142a, 142a/1, 142a/2, 142a/3, 142a/3-4, 142b, 219. SPZ člen 5. ZFPPIPP-E člen 417a, 417a/2, 417a/2-4.
kaduciteta - prehod zapuščine na državo - iztožljivost terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove - odgovornost rs za zapustnikove dolgove - aktivnost upnika - stečaj zapuščine - prenehanje terjatve upnika - prenehanje hipoteke - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Po prejšnji ureditvi upniki niso imeli nobene vloge pri odločanju o usodi zapuščine brez dedičev. Z novelo ZD-C pa se je odločanje o tem preneslo izključno na upnike. Po ZD-C je glede na 9., 142.a in 142b. člen ZD ključno, da sodišče po smrti zapustnika zapuščine brez dedičev objavi oklic s predpisano vsebino, o tem obvesti Republiko Slovenijo in (ne)znane upnike. Le ti morajo v roku, ki je glede na dikcijo 142.b člena ZD po stališču Vrhovnega sodišča prekluzivne narave, zahtevati, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev ter vložiti predlog za začetek njenega stečaja. Če tega ne storijo, postane zapuščina lastnina Republike Slovenije in ta ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
Po stališču Vrhovnega sodišča je zakon izključil odgovornost države za prav vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, zavarovane s hipoteko.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - dobra vera - pravni posel - zavrnitev predloga
revizijski postopek - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - konkretiziranost navedb - dokazi - zavrnitev predloga - predlog za dopustitev revizije - prepozna vloga - zavrženje predloga
Tožnica s svojimi trditvami v predlogu ni v zadostni meri izkazala, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila iz upravičenega vzroka.